go to the original language article
Podpredsednik vlade, minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz je po srečanju z litovskim ministrom za obrambo Robertasem Kaunasem sporočil, da Poljska podpira pobudo za gradnjo poligona blizu meje s Poljsko. Dodal je, da so poljski poveljniki zainteresirani za pripravo tega območja in kasnejšo uporabo v okviru vaj.
Decembra je Litovski državni svet za obrambo sprejel odločitev o gradnji poligona v kraju Kopciowo v lozdijskem okrožju, nedaleč od meje s Poljsko. Po navedbah litovskega obrambnega ministrstva je z vojaškega in varnostnega vidika izbrano območje za novi poligon najprimernejša lokacija; je del tako imenovanega Suvalškega koridorja. Ministrstvo je tudi poudarilo, da geografska lega ob meji s Poljsko v prihodnosti odpira možnost sodelovanja s poljskimi oboroženimi silami. Končno odločitev o poligonu bo sprejel litovski parlament.
Kosiniak-Kamysz je v petek na tiskovni konferenci po srečanju z Kaunasem sporočil, da je bila ena od tem pogovora možnost urjenja poljskih enot na tem poligonu. Izjavil je tudi, da se bodo, če bo takšna potreba, naše inženirske enote vključile v gradnjo tega poligona. Zagotovil je, da so poljski poveljniki zainteresirani za pripravo tega območja in kasnejšo uporabo v okviru skupnih vaj. Dodal je tudi, da so skupne vaje poljskih in litovskih enot načrtovane za to leto.
Po mnenju podpredsednika vlade je to pomembna pobuda, saj gre za območje, ki se pripravlja za vaje ne le za litovsko vojsko, temveč tudi za zavezniške enote. Poudaril je, da Poljska podpira pobudo za vzpostavitev prostora za urjenje zavezniške vojske.
– Želel bi pomiriti tudi tiste, ki na poljski strani postavljajo vprašanja, prebivalce obmejnega območja. Ta naložba se ne nanaša na ozemlje Republike Poljske, temveč na ozemlje Republike Litve. (…) Litovska stran bo storila vse, da bo ta naložba izvedena kar se da varno – je zagotovil minister za obrambo.
Robertas Kaunas je poudaril, da bo delovanje poligona transparentno in demokratično. – Ves čas bomo delili aktualne informacije s poljskim ministrom za obrambo. Lahko bodo posredovani vsi natančni podatki, da ne bo nobenih groženj in nobenih skrbi – je zagotovil litovski minister.
Izrazil je zadovoljstvo, da Kosiniak-Kamysz želi sodelovati z njegovim ministrstvom pri gradnji poligona v Kopciowu. – To je naš regionalni cilj, ne zadeva le Litve, temveč tudi varnost Latvije in Estonije – je poudaril Kaunas. Ta poligon – je dodal – naj bi namreč povečal obrambno sposobnost tako imenovanega Suvalškega koridorja, torej ozkega pasu zemlje v dolžini 104 km med Poljsko in Litvo, ki velja za eno od potencialno najbolj vročih točk v Evropi.
Kosiniak-Kamysz je poudaril, da sta z litovskim ministrom govorila tudi o načrtih skupnih nakupov v okviru programa EU SAFE. – Želimo skupaj izkoristiti instrument SAFE in opraviti skupne nakupe. Tema, ki nas zanima tako kot proizvajalce kot tudi uporabnike, so sistemi Piorun – je dejal podpredsednik vlade.
Dodal je tudi, da namerava Poljska skupaj z Litvo prizadevati za to, da Evropska komisija državam članicam ne zagotavlja le posojil za varnostne potrebe, temveč da gre tudi za »nepovratna sredstva, donacije, neobrestovana sredstva, ki jih ni treba vračati«.
Kosiniak-Kamysz je dodal, da so se v pogovoru dotaknili tudi vprašanja širitve programa Ščit Vzhod, zadeve Baltske obrambne linije, ki sta v bistvu enoten program, vključen v strategijo Evropske unije in se izvajata skupaj. – Olajšali bomo vojaško mobilnost, projekte, ki se nanašajo na infrastrukturo, ki bo olajšala vojaško mobilnost med našima državama – je dejal minister za obrambo.
Piorun je prenosni protiletalski raketni sistem (PPZR) poljske proizvodnje, namenjen boju proti nizko letečim zračnim plovilom, letalom, helikopterjem in dronom. Sisteme Piorun imajo v svoji opremi med drugim Norvežani, Latvijci in Ukrajinci.
Ščit Vzhod je v ministrstvu za obrambo in Generalštabu poljske vojske pripravljen program, ki predvideva gradnjo različnih vrst utrdb, terenskih ovir in vojaške infrastrukture na mejah Poljske z Rusijo in Belorusijo – skupaj na odseku približno 800 km.
Projekt Baltske obrambne linije je skupni meddržavni projekt Litve, Latvije in Estonije, katerega cilj je okrepiti vzhodni bok, vključno z zaščito pred vdorom s strani Rusije in Belorusije. Baltska linija naj bi bila v prihodnosti povezana s poljskim »Ščitom Vzhod«.
SAFE je program, katerega cilj je okrepiti obrambo držav članic Evropske unije. Predvideva skupno 150 milijard evrov podpore – med drugim v obliki nizko obrestovanih posojil – predvsem za nakupe vojaške opreme, zlasti proizvedene v Evropi. (16.01.2026)