Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj napoved gospodarske rasti Slovenije za letos rahlo znižal
Bruselj – Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,0 na 1,9 odstotka, za leto 2025 pa ji še naprej napoveduje 2,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Napoved inflacije je v primerjavi z novembrsko znižala, letos naj bi znašala 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,0 odstotka.
Kot so danes napovedali v Bruslju, bodo šibko razpoloženje v gospodarstvu in slabši izvozni rezultati v prvem četrtletju letošnjega leta omejili gospodarsko rast. Ob nadaljevanju obsežnih naložb, med drugim v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ter obnovitvi povpraševanja na izvoznih trgih se bo nato rast do konca leta 2025 okrepila.
Bruselj tako Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedal v novembrski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,7-odstotno rast, kar je enako, kot je napovedal jeseni.
Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za leto 2025 pa 1,5-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje 0,9-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno.
Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo precej znižala. Potem ko je novembra lani za letos napovedala 3,9-odstotno inflacijo, ji zdaj napoveduje 2,9-odstotno, kar bo posledica umirjanja cen energentov in razmeroma šibkega povpraševanja. V letu 2025 naj bi inflacija v Sloveniji znašala 2,0 odstotka, potem ko je Bruselj še novembra napovedal 2,4-odstotno rast cen. (15. februar)
Fajon v Haagu podpisala ljubljansko-haaško konvencijo
Haag – Zunanja ministrica Tanja Fajon je v sredo v Haagu podpisala ljubljansko-haaško konvencijo. Ob podpisu je poudarila, da bo konvencija okrepila boj proti nekaznovanosti in iskanju pravice za žrtve najhujših mednarodnih kaznivih dejanj ter dodala, da je to prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po rimskem statutu.
“Vesela sem, da sem v imenu Slovenije ljubljansko-haaško konvencijo podpisala v trojni vlogi, kot predstavnica države, ki aktivno prispeva k boju proti nekaznovanosti, kot ena od držav pobudnic konvencije in kot gostiteljica diplomatske konference v Ljubljani, na kateri je bila sprejeta konvencija,” je dejala Fajon.
Konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev oziroma konvencija MLA predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev ter zmanjšala nekaznovanost storilcev teh dejanj.
Prav tako zapolnjuje pravne praznine, saj pojasnjuje in utrjuje dolžnosti in obveznosti držav, da si medsebojno pomagajo v primerih, ki vključujejo mednarodna kazniva dejanja. Ob tem pa zagotavlja nabor orodij v boju proti nekaznovanosti za te zločine in krepi vlogo nacionalnih pravosodnih sistemov pri pregonu teh kaznivih dejanj.
V luči tega Slovenija poziva države, da konvencijo podpišejo v čim večjem številu in da čim prej pride do ratifikacije, s čimer se bo konvencija lahko uveljavljala v praksi. MLA pobuda je imela ob odprtju diplomatske konference v Ljubljani maja lani 80 držav podpornic, v Haagu pa jo je podpisalo 34 držav, je sporočilo zunanje ministrstvo. (14. februar)
Slovenija decembra 2023 z največjim padcem industrijske proizvodnje
Luxembourg – Industrijska proizvodnja je tako v območju z evrom kot v celotni EU decembra 2023 na mesečni ravni zvišala za 2,6 odstotka. V medletni primerjavi se je industrijska proizvodnja tako v območju z evrom kot v EU okrepila za 1,2 odstotka. Slovenija je decembra 2023 tako na mesečni s 7,4 odstotka kot letni ravni z 10,2 odstotka zabeležila največji padec.
Po revidiranih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je industrijska proizvodnja novembra 2023 glede na mesec prej v območju z evrom padla za 0,4 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka.
V celotnem letu 2023 se je glede na leto 2022 industrijska proizvodnja v evrskih državah v povprečju zmanjšala za 2,4 odstotka, v uniji pa za 1,9 odstotka.
Decembra je na mesečni ravni v območju z evrom proizvodnja investicijskih dobrin porasla za 20,5 odstotka, trajnih dobrin za 0,5 odstotka, energije za 0,3 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin za 0,2 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo se je medtem zmanjšala za 1,2 odstotka.
V EU je bila v primerjavi z novembrom proizvodnja investicijskih dobrin večja za 18 odstotkov, netrajnih potrošnih dobrin za 0,6 odstotka ter energije in trajnih dobrin za 0,4 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno rabo se je zmanjšala za 0,7 odstotka.
Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so največjo mesečno rast beležile Irska (+23,5 odstotka), Nizozemska (+6,6 odstotka) in Danska (+5,6 odstotka). (14. februar)
V Sloveniji kljub povečanju delež ponarejene evrske gotovine ostaja majhen
Ljubljana – V Sloveniji se je število ponarejenih evrskih bankovcev in kovancev, umaknjenih iz obtoka, lani v primerjavi z letom 2022 ponovno povečalo. Povečala se je tudi njihova skupna vrednost. Vseeno delež ponarejene gotovine po navedbah Banke Slovenije ostaja majhen, kot ostaja majhna tudi verjetnost, da bi prejeli ponaredek.
V letu 2023 so iz obtoka umaknili 1108 ponarejenih evrskih bankovcev in 7690 ponarejenih evrskih kovancev, kar je 16 odstotkov oz. 22 odstotkov več kot v letu 2022. Medtem ko pri kovancih še naprej ostaja najpogosteje ponarejen kovanec za dva evra, se pri bankovcih povečuje število umaknjenih evrskih bankovcev višjih vrednosti (za 100 evrov, 200 evrov in 500 evrov).
Posledično se povečuje tudi skupna vrednost odkrite ponarejene evrske gotovine, ki je lani znašala 99.565 evrov (leta 2022 60.040 evrov), so zapisali pri Banki Slovenije. (14. februar)
Eurostat: Slovenija prva v EU po številu radijskih družb na milijon prebivalcev
Luxembourg – V Sloveniji je v letu 2022 delovalo 157 družb, ki so izdajale radijski program, v njih je bilo zaposlenih 422 ljudi, njihovi čisti prihodki pa so dosegli 31,7 milijona evrov, kažejo v torek objavljeni podatki Eurostata. Slovenija je tako s 75 radijskimi družbami na milijon prebivalcev na vrhu med članicami EU.
Največ radijskih postaj po članicah unije je bilo sicer v Španiji (714), Italiji (679), Grčiji (599), Franciji (343) in na Portugalskem (299). Na drugi strani lestvice so Luksemburg (pet), Estonija (devet), Slovaška (14), Malta (19) in Litva (20), je razvidno iz podatkov, ki jih je ob svetovnem dnevu radia objavil evropski statistični urad Eurostat.
Slovenija se je s 157 družbami, ki so izdajale radijski program, uvrstila precej visoko. Nemčija z več kot 80 milijoni prebivalcev je imela npr. 248 takšnih podjetij, Sloveniji po prebivalstvu vsaj približno primerljive države pa so večinoma izkazovale bistveno nižje številke.
Po številu radijskih družb na milijon prebivalcev je bila tako Slovenija z naskokom na prvem mestu v EU. Številka je dosegla 75, sledili pa so Grčija (57), Malta (36) ter Ciper in Hrvaška (34). Na drugem koncu lestvice so bili Poljska (dve postaji na milijon prebivalcev), Nemčija in Slovaška (po tri postaje), Češka (štiri) in Avstrija, Francija ter Švedska (po pet postaj). (13. februar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.