go to the original language article
Dunaj (APA) – Avstrijska zvezna vlada je v torek poudarila komunikacijo, ki jo je dan prej začrtal zvezni kancler Christian Stocker (ÖVP) glede izsiljevalske politike ameriškega predsednika Donald Trump v zvezi z Grenlandijo. Avstrijski gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) je dejal, da Evropa glede na Trumpove ambicije “ne sme nemo opazovati”. Minister za infrastrukturo Peter Hanke (SPÖ) je poudaril, da je treba jasno pokazati tudi gospodarsko moč Evrope.
V ponedeljek je zvezni kancler Stocker za APA izjavil, da mora EU “samozavestno in enotno reagirati”. Hanke je v torek govoril o nujnosti “dvojne strategije”: po eni strani je treba pokazati, da ima Evropa še naprej interes za gospodarsko sodelovanje, po drugi strani pa tudi jasno pokazati gospodarsko moč.
“Mislim, da je dobro, če pokažemo, da smo na zelo mnogih področjih zelo močni – in da bi lahko tudi bolelo, če nam ne bi preostala druga pot, kot da s carinami in drugimi možnostmi pokažemo, da je Evropa pripravljena ubrati tudi svojo pot,” je dejal Hanke v tiskovnem preddverju po seji ministrskega sveta v torek.
Hkrati je poudaril, da je po drugi strani pomembno imeti tudi strategijo, ki temelji na “usklajevanju, komunikaciji in čim boljši vključenosti partnerjev”. “Tega, kar smo gradili desetletja, ne bi smeli prehitro zapustiti” – temveč poskušati v ZDA, tudi onkraj Trumpa, pokazati, “kako razmišlja Evropa”.
Hattmannsdorfer: Evropa “ne sme nemo opazovati”
Gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) je govoril o “darvinističnem svetovnem redu”, ki se vzpostavlja. “Evropa pri tem ne sme nemo opazovati.” Evropa ima največji notranji trg in “ambicijo, da igra vodilno vlogo na geoekonomskem in geopolitičnem področju”. Samoumevno je, da bi bilo treba vse razrešiti v dialogu.
Hattmannsdorfer je tudi opozoril, da ima Avstrija v trgovinski bilanci z ZDA presežek v višini štirih milijard evrov. “To pomeni, da so ZDA po Nemčiji ključni trg in izjemno pomembne za naše blagostanje.” Evropa pa “ne sme umreti v lepoti”, je poudaril resorni vodja. Kontinent mora “nastopati enotno”. “Največja nevarnost bi bila, če bi posamezni akterji izstopili iz te enotnosti,” je dejal.
Potrebna “skupna linija” Evrope
Na vprašanje, ali izjave madžarskega zunanjega ministra Peter Szijjarto, ki je dan prej izjavil, da se njegova država ne bo pridružila skupni izjavi EU o prihodnosti Grenlandije, že pomenijo tak izstop, Hattmannsdorfer ni želel ocenjevati. Dejal je, da je “pametno in razumno”, da se evropski voditelji zdaj srečajo glede teh vprašanj in nato zastopajo “skupno linijo”. Samoumevno je, da bo pri tej razpravi prišlo do izmenjave mnenj, je dejal. Szijjarto je pred tem ob obisku v Pragi izjavil, da gre za bilateralno zadevo in ne za temo za Evropsko unijo.
Trump je pred tem – po napotitvi vojakov na danski otok s strani več evropskih držav – konec tedna napovedal kazenske carine proti vpletenim državam, če Danska ne bi pristala na prodajo otoka ZDA. Grožnje so sprožile ostre odzive evropskih držav. Predsednik Evropskega sveta António Costa je napovedal izredni vrh voditeljev držav in vlad, da bi razpravljali o konkretnih odgovorih. V igri so obsežni gospodarsko-politični povračilni ukrepi, kot so kazenske carine. (20.01.2026)