go to the original language article
SOFIJA – Bolgarija vztraja, da morajo biti zaščitne klavzule neločljiv del vseh sporazumov o prosti trgovini v kmetijskem sektorju. Na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju je namestnica ministra dr. Lozana Vasileva predstavila stališče Bolgarije o dokumentu, ki ga je predstavila Poljska in se nanaša na potrebne ukrepe za zaščito občutljivih kmetijskih sektorjev v kontekstu trgovinskih sporazumov s tretjimi državami.
Bolgarska namestnica ministra, ki jo navaja sporočilo Ministrstva za kmetijstvo in prehrano, je povedala, da morajo biti zaščitne klavzule neločljiv del vseh sporazumov o prosti trgovini v kmetijskem sektorju, da bi bilo zagotovljeno začasno ustavitev preferencialov v primeru grožnje za proizvodnjo EU, ki jo povzroča pretiran uvoz.
»Naša država je že večkrat poudarila potrebo po uporabi enotnih zahtev za blago iz EU in uvoženo blago,« je povedala Vasileva. Poudarila je tudi potrebo po ustvarjanju posebnega sklada za nadomestilo morebitnih izgub, ki jih utrpi kmetijski sektor kot posledica začetka veljavnosti sporazumov o prosti trgovini.
Namestnica ministra Vasileva je izrazila tudi stališče Bolgarije v podporo dokumentu Avstrije glede močnega gospodarskega pritiska, kateremu so izpostavljeni kmetijski proizvajalci v EU in ki ogroža njihovo gospodarsko vzdržnost. V dokumentu se zahteva sprejetje številnih ukrepov, med katerimi so – začasna ustavitev mehanizma za prilagoditev ogljičnih emisij na mejah (CBAM) za gnojila, povečanje preglednosti in spremljanje trga gnojil, začasna ustavitev tarif za države z največjimi ugodnostmi in posebnih protidampinških dajatev na gnojila v interesu Unije.
Na zasedanju so ministri razpravljali o vlogi ribištva, kmetijstva in gozdarstva v kontekstu Strategije EU za biogospodarstvo. Namestnica ministra Vasileva je poudarila, da Bolgarija pozitivno ocenjuje Strategijo, ki vsebuje pomembne elemente v podporo primarnim proizvajalcem. »Vendar je potrebno okrepiti dostop do financiranja, olajšati regulativni okvir in zagotoviti, da proizvajalci prejmejo pošten delež ustvarjene dodane vrednosti,« je povedala Vasileva in dodala, da je za zagotovitev resnične in hitre podpore potrebno upoštevati nacionalne posebnosti, konkretne potrebe posameznih kmetov in trajnostne poslovne modele. Po besedah Vasileve je treba najti ustrezen mehanizem, ki bo zagotovil, da dodeljeni spodbujevalni ukrepi ne bodo povzročili dodatnega administrativnega bremena za države članice.
V okviru zasedanja so ministri razpravljali tudi o uredbi, ki jo je predstavila Evropska komisija in spreminja Uredbo o ekološki pridelavi. Vasileva je povedala, da Bolgarija podpira predlagane spremembe, katerih cilj je zmanjšanje administrativnega bremena, povečanje konkurenčnosti, posodobitev pravil za zagotavljanje zaščite in predvidljivosti ekološkega sektorja. »Jasen časovni načrt sprejetja uredbe do konca leta 2026 bo zagotovil predvidljivost za kmetijske proizvajalce, predelovalce in certifikacijske organe, s čimer se bodo olajšale tudi njihove naložbene odločitve,« je dodala namestnica ministra. (27. januar)