Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so v ponedeljek v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Najbolj problematična je uporaba jezika v šolstvu in na sodiščih. Evropski poslanci so jih podprli v njihovih prizadevanjih.
Stranka Enotna lista (EL), Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) so oktobra 2023 pri odboru za peticije Evropskega parlamenta vložili peticijo, ki opozarja na posledice nezadostnega izvajanja avstrijske državne pogodbe. Neuresničevanje manjšinskih pravic vidijo kot problem pravne države.
Na področju izobraževanja namreč avstrijska državna pogodba zagotavlja pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku, v praksi pa omogočajo dvojezični pouk samo štiri leta v ljudski šoli. Po besedah predstavnika vlagateljev Romana Robleka je študija, ki jo je pred dvema letoma naročila avstrijska vlada, pokazala, da je število slovensko govorečih ljudi na avstrijskem Koroškem v zadnjih sto letih padlo s 100.000 na manj kot 10.000.
Opozorili so tudi, da koroški Slovenci slovenščine ne morejo uporabljati kot uradnega jezika v upravnih zadevah in na sodiščih. Predstavnica Evropske komisije je v odzivu poudarila, da sta področji izobraževanja ter uporabe jezika v javni upravi in na sodiščih v pristojnosti držav članic. “Države članice so odgovorne za to, da so temeljne pravice, povezane z narodnimi manjšinami, v skladu z instrumenti Sveta Evrope,” je povedala.
Po besedah podpredsednice odbora Ane Miranda (Zeleni) pričakujejo pisni odgovor Evropske komisije. (8. april)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.