Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.

Luxembourg/Ljubljana – Državni sekretar na slovenskem okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl je na ponedeljkovem zasedanju okoljskih ministrov EU podprl zakonodajo o obnovi narave, saj ta naslavlja nacionalne specifike članic in interes kmetijstva. Nacionalni načrt za njeno izvajanje bo Slovenija začela pripravljati še letos.

Pri tem bo morala identificirati konkretne ukrepe in določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Slovenije. Med drugim gre za obrečne gozdove, gorske iglaste gozdove, barjanske gozdove, travišča in druge pašniške habitate ter obrečne travnike.

“V Sloveniji smo zaradi opuščanja kmetovanja in posledično zaraščanja predvsem na območjih, ki so manj primerna za intenzivno obdelavo, v preteklosti izgubili veliko travnikov in pašnikov, ki so življenjsko okolje nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Za slovensko kmetijstvo in pridelavo hrane je predvsem pomembno ohranjati pridelovalni potencial kmetijskih površin. Tudi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti preprečujemo zaraščanje ter s tem dolgoročno izgubo pridelovalnega potenciala teh površin,” so še poudarili na ministrstvu.

Ministri za okolje EU so v ponedeljek vendarle dokončno potrdili zakonodajo o obnovi narave, ki med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. (17. junij)

Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.