Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Svet bi se lahko za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo segrel že v začetku prihodnjega desetletja, je v torek objavljenem pogovoru za STA povedal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo. To pomeni, da bodo ekstremni vremenski pojavi še intenzivnejši, tudi v Evropi.
Kot je povedal Buontempo, se bo ozračje ob določenih nihanjih še naprej segrevalo, saj je zaradi velikih količin toplogrednih plinov v sistemu veliko presežne energije. V službi za spremljanje podnebnih sprememb pričakujejo, da bi se lahko svet za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo segrel že v začetku prihodnjega desetletja. Tako meja za omejitev globalnega segrevanja iz pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega leta 2015, sploh ni več tako daleč, je poudaril italijanski fizik, ki je na čelu službe od leta 2019.
“To pomeni, da bodo padavine še intenzivnejše, suše bodo postale daljše, pogostejše in intenzivnejše, pa tudi vročinski valovi bodo daljši, pogostejši in intenzivnejši,” je pojasnil. Vse to velja tudi za Evropo, vključno s Slovenijo, ki so jo pred enim letom, 4. avgusta 2023, prizadele najhujše poplave v zgodovini.
Evropa, pa tudi Slovenija, se segreva hitreje od svetovnega povprečja, in sicer približno dvakrat. Eden od razlogov za to je, da pri izračunih za Evropo upoštevajo tudi velik del Arktike, ki pa po Buontempovih besedah verjetno sodi med območja, ki se segrevajo najhitreje na svetu. Med razlogi za hitrejše segrevanje Evrope je še zmanjševanje količine padavin v večini Sredozemlja, pa tudi taljenje ledu v gorah, tako v Alpah kot Pirenejih. (2. avgust)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.