Ljubljana – Osnutek predloga podnebnega zakona, s katerim želi Slovenija zagotoviti celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik, je po lanski javni obravnavi trenutno na vladi v medresorskem usklajevanju. Vendar gospodarstvo že opozarja, da vsebuje nejasnosti, ki bi lahko ogrozile družbeno-ekonomski razvoj Slovenije.
“Najbolj bode v oči cilj, da mora Slovenija najkasneje do leta 2045 doseči podnebno nevtralnost. Boj proti podnebnim spremembam je skupni cilj EU, ki si je v zelenem dogovoru kot prelomno leto določila 2050. Prispevek Slovenije je seveda pomemben, vendar z vidika globalnega podnebja zanemarljiv, zato ni smiselno, da naša država pri doseganju tega cilja prehiteva skupne roke EU,” je v torek v sporočilu za javnost zapisala Gospodarska zbornica Slovenija.
Dodali so, da bi nepremišljeno hitenje lahko ogrozilo zeleni prehod slovenske industrije, njeno zapiranje pa bi ogrozilo družbeno-ekonomski razvoj v državi. Prepričani so, da osnutek zakona nalaga dodatno administrativno breme slovenskemu gospodarstvu, ki ga druge države EU nimajo in s tem zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij. “Gre za načrt za podnebno nevtralnost, ki ga morajo v skladu z direktivo EU o emisijah iz industrije pripraviti energetsko intenzivne dejavnosti, osnutek podnebnega zakona pa to obveznost širi na vse zavezance, ki trgujejo s toplogrednimi plini,” so med drugim navedli.
Ministrstvo za okolje si želi, da bi s podnebnim zakonom vzpostavil regulativni okvir za povečevanje odpornosti na podnebne spremembe, kar je nujno za uresničitev nacionalnih podnebnih ciljev. (7. avgust)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.