Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ljubljana – Z uveljavitvijo uredbe EU o obnovi narave, ki določa zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov ter preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih nesreč, bo morala tudi Slovenija pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo identificirati konkretne ukrepe in določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030.
Podlaga bodo sprejeti strateški nacionalni akti, kot sta nacionalni program varstva okolja do leta 2030 in program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor glede uredbe, ki jo je Evropski parlament potrdil februarja.
Priprava načrta se bo začela v letošnjem letu, pri čemer bodo k pripravi povabljeni deležniki z vseh relevantnih področij, kot pomemben člen v sistemu varstva narave in kakovostne zemlje za pridelavo hrane pa zlasti kmetovalci.
Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Slovenije, so pojasnili na ministrstvu. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so obrečni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, barjanski gozdovi, travišča in drugi pašniški habitati, obrečni travniki in drugi.
Polno izvajanje zakonodaje je sicer po mnenju komisije ključnega pomena za zaustavitev nadaljnje izgube in obnovo biotske raznovrstnosti, doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, prilagajanje podnebnim spremembam, povečanje prehranske varnosti v EU ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo. Hkrati gre po njihovem za bistveni instrument za pomoč EU in njenim državam članicam pri izpolnjevanju mednarodnih zavez glede biotske raznovrstnosti v okviru kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost. (18. avgust)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.