Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Koebenhavn – Najčistejši zrak v urbanih okoljih imata švedski Uppsala in Umea ter portugalski Faro, kaže najnovejša preglednica kakovosti zraka v evropskih mestih Evropske agencije za okolje (EEA). Ljubljana je med 372 mesti v zadnji šestini. V urbanih okoljih živi tri četrtine Evropejcev, nevarnim stopnjam onesnaženosti zraka pa je izpostavljena večina.
V pregledovalniku kakovosti zraka v evropskih mestih je 372 mest razvrščenih od najčistejših do najbolj onesnaženih na podlagi povprečnih ravni drobnih trdnih delcev (PM 2,5). Podatki kažejo, da je imelo samo 13 evropskih mest povprečne koncentracije drobnih delcev, ki so bile skladne s smernico WHO, ki je do pet mikrogramov na kubični meter zraka. Med temi mesti so štiri severne prestolnice: Reykjavik, Tallinn, Stockholm in Helsinki.
Ljubljana se je s 15,4 mikrograma uvrstila na 310. mesto in s tem v krog 71 držav s slabo kakovostjo zraka. Ljubljana je relativno slabo prevetreno mesto, med glavnimi onesnaževalci so individualna kurišča, tudi zunaj urbanega središča, in promet. Kot drugo največje slovensko mesto je Maribor na 253. mestu s koncentracijo drobnih delcev 12,1 mikrograma na kubični meter zraka.
Cilj akcijskega načrta ničelnega onesnaževanja iz evropskega zelenega dogovora je, da bi do leta 2030 zmanjšali število prezgodnjih smrti, ki jih povzročajo drobni delci, za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, medtem ko dolgoročni cilj predvideva, da do leta 2050 ne bi bilo več večjih vplivov na zdravje. V začetku leta sta svet EU in parlament dosegla začasni dogovor o zvišanju standardov EU glede kakovosti zraka. Predlagana nova pravila bodo med drugim standarde kakovosti zraka v uniji, določene za leto 2030, bolj približala smernicam WHO. (29. avgust)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.