Ljubljana – Ekstremni vremenski dogodki v Evropi so v zadnjih 40 letih povzročili za 500 milijard evrov gospodarske škode, manj kot tretjina škode je bila zavarovana. Slovenija se uvršča med države z največjo gospodarsko škodo na prebivalca, saj so samo lanske poplave povzročile skoraj 900 milijonov evrov neposredne škode, izplačila zavarovalnin pa so ocenjena na 152,3 milijona evrov, so prejšnji teden opozorili na mednarodni konferenci pod okriljem Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob ugotovitvi Inštituta za ekonomska raziskovanja, da v Sloveniji svojega domovanja sploh nima zavarovanega skoraj petina prebivalstva, dejal, da je treba nasloviti t.i. zavarovalno vrzel. “Podnebne spremembe so tu,” je dejal. Na ministrstvu po Boštjančičevih besedah pripravljajo sistemske rešitve, tudi v smeri ugodnosti za tiste z določenimi zavarovanji. Vzpostavljajo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki vlade, AZN, Slovenskega zavarovalnega združenja in drugi.
Po Boštjančičevih besedah je bila prednostna naloga države po poplavah avgusta lani čimprejšnja sanacija razmer. “Sprejeli smo številne ukrepe, interventno zakonodajo in zagotovili financiranje iz različnih virov,” je spomnil. Sedaj pa je pomembno to, da se okrepi zavedanje ljudi pred tveganji naravnih nesreč in to, da zavarujejo svoje premoženje. “Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti,” je dodal.
“Lansko leto je bilo najtoplejše leto v skoraj dveh stoletjih, Slovenijo so prizadele zmrzal, toča in katastrofalne poplave,” je dejal direktor AZN Gorazd Čibej. Posledično so zavarovalnice izplačale rekordna izplačila za zavarovanje elementarnih nesreč, skupaj dobrih 330 milijonov evrov. Kljub temu pa ostaja precejšnja t.i. zavarovalna vrzel pri zaščiti pred naravnimi nesrečami, je opozoril. Po ugotovitvah inštituta je zavarovalna vrzel za poplave ocenjena na približno 60 odstotkov gospodinjstev, za potrese pa presega 70 odstotkov. (10. september)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.