de flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by APA.

ESD: Afganistanke imajo pravico do azila v EU

by AI | 07.Okt 2024 | Europe in brief AI

Dve Afganistanki, ki jima je bil v Avstriji zavrnjen azil, sta v petek prejeli podporo Evropskega sodišča. Po mnenju sodnikov v Luksemburgu bi lahko nekatere ukrepe talibanov, ki vladajo v Afganistanu, sami po sebi šteli za “preganjanje”.

Laut Sodišča EU se lahko nekateri ukrepi talibanov, kot so prisilne poroke, štejejo za obliko suženjstva. Foto: Siddiqullah Alizai/AP/dpa

“`html

Bruselj/Kabul/Dunaj – Kritična situacija žensk v Afganistanu po vrnitvi talibanov je po petkovem mnenju Sodišča Evropske unije v Luksemburgu zadosten razlog za odobritev azila Afganistankam. Avstrijsko upravno sodišče (VwGH) je želelo od luksemburških kolegov izvedeti, ali je mogoče slabo, diskriminatorno ravnanje šteti za preganjanje, ki upravičuje priznanje statusa begunca.

Dve ženski z afganistanskim državljanstvom sta se obrnili na upravno sodišče. Razlog je bila zavrnitev avstrijskih organov, da jim prizna status begunca. Po mnenju VwGH ima vrnitev islamističnega talibanskega režima na oblast leta 2021 resne posledice za temeljne pravice žensk v tej srednjeazijski državi. Diskriminacija se izvaja med drugim z omejevanjem svobode gibanja ali prisilnimi porokami.

Njegovo vprašanje evropskim sodnikom je bilo, ali je mogoče diskriminatorne ukrepe opredeliti kot preganjalna dejanja, ki opravičujejo priznanje statusa begunca. Dalje je bilo vprašano, ali mora pristojni nacionalni organ v okviru individualne presoje prošnje za azil afganistanske ženske upoštevati druge vidike kot le njeno državljanstvo in spol.

Sodišče najprej odgovarja, da je nekatere zadevne ukrepe talibanov mogoče same po sebi opredeliti kot “preganjanje”, saj pomenijo hudo kršitev temeljne pravice. To velja na primer za prisilno poroko, ki je izenačena z obliko suženjstva. Tudi sistematična in zavestna uporaba ukrepov bi pripeljala do tega, da bi bile ženskam “v očitnem nasprotju odvzete temeljne pravice, povezane s človeškim dostojanstvom”.

Po mnenju sodnikov EU ni treba ugotoviti, da prosilka iz Afganistana ob vrnitvi v svojo izvorno državo dejansko in specifično grozi doživetje preganjanja. Dovolj je le, da se upoštevata njeno državljanstvo in spol. (04.10.2024)

“`