en flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by dpa.

EU in zalivske države si prizadevajo za tesnejše vezi sredi več kriz

by AI | 17.Okt 2024 | Europe in brief AI

Sreda je zaznamovala prvi vrh med Evropsko unijo in šestimi zalivskimi državami, ki tvorijo Svet za sodelovanje v Zajdu. Srečanje v Bruslju je bilo osredotočeno na energijo, trgovino ter rusko-ukrajinsko vojno in konflikt na Bližnjem vzhodu.

16. oktober 2024, Belgija, Bruselj: Charles Michel (d), predsednik Evropskega sveta, in Ursula von der Leyen (l), predsednica Evropske komisije, pozdravljata Jasema Mohameda Albudaiwija, generalnega sekretarja Sveta za sodelovanje v Zalivu, med srečanjem EU-Svet za sodelovanje v Zalivu v stavbi Evropskega sveta. Fotografija: Johanna Geron/Pool Reuters/AP/dpa

“`html

Bruselj (dpa) – Evropska unija in zalivske države so se v sredo dogovorile o tesnejšem sodelovanju in zavezale k premagovanju razlik ob več globalnih konfliktih na vrhu v Bruslju.

“V Evropi in v Zalivu si delimo iskreno željo, da bi delali veliko bolj skupaj in gradili mostove,” je povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

“Želimo si spodbujati vsa naša področja sodelovanja, bodisi regionalna ali mednarodna,” je dejal šejk Tamim bin Hamad Al Thani, emir Katara in so-sponzor vrha. Tamim je imenoval mednarodno trgovino, izmenjavo strokovnega znanja, boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje gospodarstva kot področja zanimanja.

Prvi uradni vrh EU z šestimi zalivskimi državami Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati – ki sestavljajo Svet za zalivsko sodelovanje – pomeni prelomnico v hitro spreminjajočem se odnosu. Uvoz mineralnih goriv iz regije v EU se je od leta 2020 potrojil, kar je pospešila popolna ruska invazija na Ukrajino in posledična drastična sprememba evropskih virov oskrbe z energijo.

Na vrhu je bil prisoten saudski prestolonaslednik Mohammed bin Salman, šest let po brutalnem umoru novinarja Jamal Khashoggija v savdskem konzulatu v Istanbulu leta 2018, kar je bilo sprejeto z obsodbo in ogorčenjem v EU.

EU je trenutno drugi največji trgovinski partner regije, saj je leta 2023 po podatkih EU ustvarila 170 milijard evrov. Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med obema regijama so se začela leta 1990, vendar so bila leta 2008 prekinjena zaradi različnih izzivov.

Energija, trgovina in Rusija

Se poleg energije in trgovine, regije ukvarjale tudi z bolj spornimi temami, kot so podpora EU Ukrajini in obsodba ruskih dejanj, konflikt na Bližnjem vzhodu ter vizna politika.

Pogajanja pred srečanjem o skupni deklaraciji so bila težka, zlasti glede ruske vojne proti Ukrajini. Po navedbah EU diplomatov zalivske države niso želele, da bi besedilo pozivalo k odpovedi podpori Rusiji, temveč so želele ustaviti dobave orožja vsem stranem.

Končna deklaracija je pozvala Rusijo k umiku vojakov v skladu z resolucijami Združenih narodov, spomnila na Listino ZN in zapisala, da “morajo vse države vzdržati grožnje ali uporabe sile za pridobitev ozemlja”.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila pomen tesnejših vezi med regionalnimi organizacijami. “Konflikti okoli nas zahtevajo nujne odgovore,” je dejala. “Vsi vemo, kako težko je premagati grenkobo vojne. Vendar je možno izbrati rast pred konfliktom, nadomestiti vojno s sodelovanjem in spremeniti sovražnost v priložnosti.”

Naslednji vrh med obema regijama bo potekal v Savdski Arabiji leta 2026. (16. oktober)

“`