Premier, Luís Montenegro, je danes zagotovil, da je Portugalska pripravljena sprejeti priseljence, vendar tega ne bo storila “z odprtimi vrati”, saj je zagovarjal mehanizme v Evropski uniji (EU) proti nezakonitemu priseljevanju in zagotovili vrnitve v teh situacijah.
“Na voljo smo, da lahko sprejemamo v Portugalsko priseljence iz držav, kjer ljudje ne vidijo zagotovljenih svojih priložnosti. Potrebujemo delovno silo, kvalificirano delovno silo, delovno silo za različne sektorje gospodarske dejavnosti in imamo to odprtost, […] a ta odprtost ne sme biti zamenjana s politiko odprtih vrat,” je izpostavil vodja portugalske vlade.
Govoreč v Bruslju ob prihodu na Evropski svet, zaznamovan z razpravo o upravljanju migracij, je Luís Montenegro zagovarjal vzpostavitev “mehanizmov na ravni EU, ki omogočajo, da tisti, ki ne izpolnjujejo pravil, lahko bodisi vračajo bodisi imajo vračilo, ki naravno zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja spoštovanje dostojanstva”.
“Morala bi obstajati posledica za nezakonito priseljevanje, ker če ni posledice, to pomeni odpiranje vrat in vsi, ki nepravilno prihajajo v Evropo, se končajo s svojo situacijo urejeno, zato je dejansko potrebno, da v primerih večjega pritiska obstajajo mehanizmi, ki odvračajo neurejeno obnašanje,” je dodal.
Opozarjajoč, da “ima vsaka država članica svojo realnost” glede migracij, je Luís Montenegro poudaril: “Tisto, kar nas trenutno najbolj skrbi, je, da dejansko obstaja politika vračanja, ki je z vidika spoštovanja človekovih pravic zmožna, po eni strani, zasledovati cilj spodbujanja ljudi k primernemu vedenju v skladu s pravili”.
“Smo država, ki mora sprejemati priseljence in tudi potrebuje, kot je politiko tega vlade, nadzirane migracijske tokove, da bi lahko zagotovila bolj častne pogoje za sprejem in to je naša pripravljenost,” je zaključil.
Redni evropski vrh oktobra prihaja v času, ko Nemčija in Francija okrepita nadzor na svojih mejah in zaostrujeta pravila za migracije, medtem ko se države, kot sta Španija in Grčija, soočajo s pritiskom migracij, Italija sklepa dogovore s tretjimi državami in Poljska poskuša, kot je storila Finska, začasno prekiniti pravico do azila za odzivanje na tisto, kar pravijo poskusi Belorusije in Rusije, da uporabijo migrante za destabilizacijo zahoda.
To je občutljiva debata v EU glede na različne poglede in različne kontekste držav članic v upravljanju migracij, ki bo služila za analizo, kako se boriti proti nezakonitemu priseljevanju, okrepiti vračanje ljudi v tej situaciji in izboljšati zakonite poti integracije.
Danes bo zato izvedena začetna razprava o tem vprašanju, ki prihaja nekaj mesecev po tem, ko je EU sprejela nov pakt o azilu in migracijah, ki pa bo začel veljati šele leta 2026 zaradi potrebnega prilagoditvenega obdobja za nacionalne zakonodaje 27 držav članic, vendar od katerega že Nizozemska in Madžarska zahtevata izključitev, medtem ko druge države vztrajajo pri zgodnji sprejeti novih pravil.
Na ravni EU je ocenjeno, da v 27 držav članicah živi 27,3 milijona državljanov tretjih držav, kar predstavlja 6,1% prebivalstva, in da nezakoniti priseljenci predstavljajo manj kot 1% celotnega števila.
Na Portugalskem je število tujih prebivalcev nekaj več kot milijon.
go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by Lusa.