go to the original language article
Države članice so se v preteklih tednih prehitevale z ‘lastnimi’ pravili ali željami. Nizozemska in Madžarska želita izvzeti iz politik EU na področju migracij in izvajati nacionalno migracijsko politiko, Nemčija je uvedla mejne kontrole, Poljska pa zavrača vstop prosilcem za azil iz Belorusije. Druge države članice ne razumejo te samovolje in si predvsem želijo sodelovati pri doseganju najpomembnejših skupnih ciljev: sprejeti manj prosilcev za azil in hitreje vračati neuspešne prosilce za azil.
Na to opozarja tudi predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen. V migracijskem pismu pred vrhom našteva deset akcijskih točk, pri katerih bo treba v prihodnjem obdobju delati, poleg težko priborjenega migracijskega pakta s strožjimi pravili za azil. Dobro je prisluhnila naraščajočemu nezadovoljstvu in nestrpnosti različnih držav članic, ki so jih deloma spodbudile desne politične spremembe.
Evrokomisarka tako predlaga, da se nekateri deli tega migracijskega pakta uvedejo prej kot junija 2026, kot je zdaj dogovorjeno. Željo različnih držav članic, med njimi Nizozemske, da preuredijo in zaostrijo postopke vračanja neuspešnih prosilcev za azil, Von der Leyen razume. Le z dobrimi politikami vračanja bo migracijska politika delovala, piše.
Pogovori se ponovno odpirajo tudi o vračilnih središčih zunaj Evropske unije, kjer bi neuspešni prosilci za azil čakali na izgon. Do sedaj so naleteli na politični odpor, a zdaj ta tema ni več tabu.