Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Politični vrh pozdravil predlog o dodelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini
Ljubljana – Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil predlog Evropske komisije o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini. Po Golobovih besedah se bo Slovenija zavzemala, da celotni Zahodni Balkan čim prej vstopi v EU. Ob tem je izrazil željo, da bi priporočilo komisije dalo upanje vsem prebivalcem BiH.
Premier je povedal, da odločitev komisije temelji na pobudi slovenske vlade junija letos. “Ko smo junija s to pobudo prišli na Evropski svet, je bilo veliko skepse. Takrat je bila Slovenija skupaj z Avstrijo skoraj osamljena pri tem, ko smo zahtevali, da se vprašanje članstva BiH reši do konca leta,” je dejal v izjavi za medije. Ob tem je izrazil željo, da bi priporočilo komisije dalo upanje vsem prebivalcem BiH. “Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani. Slovenija se bo zavzemala, da celotna regija Zahodnega Balkana čim prej vstopi v EU,” je dodal Golob.
Tudi predsednik republike Borut Pahor je pozdravil odločitev komisije. Ocenil je, da ima velik pomen za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu, v njegovem uradu pa so spomnili, da je Pahor že februarja predstavil pobudo za podelitev statusa kandidatke BiH brez slehernega pogoja. “Odločitev Evropske komisije vzbuja veliko upanje, da bo na decembrskem zasedanju Evropskega sveta Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke, kar je po mnenju predsednika Pahorja prelomno iz dveh razlogov – prvič, ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva Bosne in Hercegovine, in drugič, ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu,” so še dodali v izjavi za javnost v predsednikovem uradu.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob novici iz Bruslja poudarila, da ta predlog šteje tudi za pomemben uspeh slovenske zunanje politike, in dodala, da gre za strateško odločitev, ki BiH in celotni regiji Zahodnega Balkana pošilja jasen signal, da je njena prihodnost znotraj EU. (12. oktober)
Računsko sodišče EU: Slovenija nad povprečjem EU glede črpanja strukturnih sredstev v obdobju 2014-2020
Luxembourg – Evropsko računsko sodišče je za zaključni račun EU za leto 2021 ugotovilo, da gre za resničen in pošten prikaz stanja, a da se je število napak pri porabi povečalo. Na proračunske odhodke je tretje leto zapored izdalo negativno mnenje. Posvarilo je, da se zaradi odziva na pandemijo covida-19 in na vojno v Ukrajini tveganja povečujejo. Revizorji glede pravilnosti izvajanja proračuna v primeru Slovenije niso ugotovili nepravilnosti.
Kot je v četrtek dejal član Evropskega računskega sodišča iz Slovenije Jorg Kristijan Petrovič, se je v letu 2021 nadalje izboljšal položaj Slovenije v zvezi s črpanjem sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014-2020. “Slovenija je bila z 71 odstotki prejetih sredstev nad povprečjem EU, ki je znašalo 67 odstotkov, mora pa do bližajoče zaključitve programov počrpati še 1,2 milijarde sredstev,” je sporočil. (13. oktober)
V Sloveniji največji proračunski prilivi iz mehanizma EU za okrevanje načrtovani leta 2023
Ljubljana – Največji prilivi iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi v slovenski proračun so načrtovani v letu 2023, ko naj bi dosegli nekaj nad 911 milijonov evrov, je razvidno iz objavljenega poročila o uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost. Največja proračunska izplačila za financiranje projektov so predvidena v letih 2024 in 2025.
Sloveniji iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Prejšnja vlada se je ob sprejemanju načrta za okrevanje odločila, da ob celotnih nepovratnih sredstvih za zdaj predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev.
Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani od Evropske komisije prejela 231 milijonov evrov predplačila, še vedno pa ni zaprosila za prvo izplačilo nepovratnih sredstev iz mehanizma, zahtevek naj bi oddala do konca leta, po zdajšnjih ocenah v višini 49,6 milijona evrov.
Bistveno povečanje prilivov se načrtuje v letu 2023, ko naj bi dosegli nekaj nad 911 milijonov evrov. Do konca leta 2026, ko se izvajanje mehanizma za okrevanje izteče, pa si bodo predvideni letni zneski sledili v vrednostih nekaj več kot 520 milijonov evrov, nekaj nad 310 milijonov evrov in nekaj pod 460 milijonov evrov. (12. oktobra)
Okrogla miza Ekonomske fakultete v Ljubljani: Energetska kriza ne sme zavreti zelenega prehoda
Ljubljana – Medtem ko se soočamo z energetsko krizo in poskušamo čim bolj omiliti njene posledice za prebivalce in gospodarstvo, pa srednje- in dolgoročno ne smemo skreniti z začrtane poti. Zeleni prehod moramo izvesti, so soglašali sogovorniki na okrogli mizi o oskrbi z energenti v organizaciji Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Gregor Dolinar je menil, da se preveč ukvarjamo z gašenjem požarov, premalo pa s strateškim načrtovanjem, ki je v energetiki še posebej pomembno, saj je tam časovna komponenta zelo dolga. “Ko je ruski plin poceni, je zelo enostavno pozabiti na to, kako težko je umeščati v prostor alternativne vire energije,” je ponazoril.
“Trenutno res gasimo požar, a hkrati tudi delujemo proaktivno,” mu je odgovorila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Sršen. Omenila je regulacijo cen določenih energentov in druge ukrepe, ki jih je že sprejela vlada, in dodala, da se hkrati pripravljajo na morebitno poslabšanje položaja.
Pred aktualno energetsko krizo je trg električne energije v EU dobro deloval, cena elektrike pa je bila nizka, je ocenila Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob iskanju rešitve bi po njenem mnenju morali poseči na trg, kjer so problemi nastali. To pa je trg zemeljskega plina in ne elektrike, a to je težko, saj imajo države članice različne energetske mešanice. Sogovorniki so se strinjali, da je treba iskati rešitve na evropski ravni. (12. oktober)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.