“`html
Danska je na samem dnu, ko primerjamo, kolikšen delež bruto domačega proizvoda držav EU gre za pripravljenost.
To piše revija Momentum, ki jo izdaja Združenje danskih občin (KL).
Revija je izvedla izračune na podlagi podatkov iz statističnega urada EU, Eurostata.
Na Danskem so odhodki za pripravljenost, ki ustrezajo 0,077 odstotka bruto domačega proizvoda. To je najnižji delež med državami EU.
Bistveno večji delež se uporablja med drugim na Švedskem in v Nemčiji.
Bruto domači proizvod, bdp, je izraz za velikost gospodarstva države in je najbolj uporabljeni kazalec za njegovo merjenje.
Tudi države kot so Francija, Finska, Nizozemska in Norveška porabijo večji delež svojega bdp za pripravljenost.
Predsednik danske pripravljenosti, Jarl Vagn Hansen, pravi za Momentum, da je pripravljenost na Danskem zelo stroškovno učinkovita.
Vendar ob tem ugotavlja, da je pripravljenost pod pritiskom in ni dovolj posodobljena.
Po besedah vlade je potrebno dati pripravljenosti višjo prioriteto. To je treba gledati v luči resnejše grožnje, povezane med drugim z vojno v Ukrajini in podnebnimi spremembami.
Avgusta je bilo zato ustanovljeno novo ministrstvo za družbeno varnost in pripravljenost. Torsten Schack Pedersen iz stranke Venstre je prevzel ministrsko funkcijo.
Vodja je pogajanj o prihajajočem sporazumu o pripravljenosti.
V soboto je za Momentum izjavil, da mora nov politični dogovor zagotoviti, da bo danska pripravljenost kos prihodnjim izzivom.
Poudarja hkrati, da je pripravljenost danes trdna.
“Imamo dobro in delujočo reševalno službo na Danskem, in danska pripravljenost je prilagojena danskim razmeram. Razlike med pripravljenostjo čez državne meje so lahko posledica številnih dejavnikov, med drugim geografije in različnih konkretnih nalog”, pravi minister.
Medtem ko je Danska na dnu, ko se odmeri odhodke za pripravljenost kot delež bdp, je uvrstitev nekoliko višja, če gledamo glede na število prebivalcev.
Po izračunih Momenta je Danska deseta od dna, če se odmeri odhodke na prebivalca.
“`