BRUXELLES – Usklajevanje z vrednotami EU, začenši z vladavino prava in s skupno zunanjo in varnostno politiko, je najpomembnejši pokazatelj strateške usmeritve držav kandidatk na njihovi poti v Unijo, je v sredo dejal prvi evropski diplomat Josep Borrell.
“Usklajenost z vrednotami EU, začenši z vladavino prava in s skupno zunanjo in varnostno politiko, je najpomembnejši pokazatelj strateške usmeritve v novem geopolitičnem kontekstu,” je dejal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell.
Borrell je skupaj s komisarjem za širitev Olivérom Várhelyiem predstavil letošnji paket širitve, ki vključuje poročila o napredku 10 držav kandidatk in potencialnih kandidatk.
Srbija je edina, ki se ni v celoti uskladila z zunanjo in varnostno politiko EU, in v poročilu je zapisano, da ta država ni uvedla sankcij proti Rusiji, da je ohranila visoko raven odnosov s to državo ter da je okrepila odnose s Kitajsko, “kar odpira vprašanja o njeni strateški usmeritvi”.
Borrell pravi, da je članstvo Srbije v EU “edini trajnostni način za izgradnjo dolgoročnega blagostanja”.
“Vztrajamo, da se Srbija uskladi z našo zunanjo in varnostno politiko, katere pomemben del so omejevalni ukrepi proti Rusiji, in mislim, da se bo Srbija prej ali slej uskladila, sicer bi lahko članstvo prišlo pod vprašaj,” je dejal Borrell.
Najbolj v pogajanjih je napredovala Črna gora, ki ima odprta vsa poglavja. Junija letos je Komisija ocenila, da je ta država izpolnila začasna merila v prvem temeljnem grozdu, ki se nanaša na pravosodje in temeljne pravice, s čimer se je odprla možnost za začetek druge faze v pogajanjih, zapiranja poglavij.
V tem trenutku je Črna gora tehnično pripravljena na zapiranje štirih poglavij.
V poročilu je navedeno, da se bilateralni odnosi s Črno goro slabšajo zaradi napetosti, ki izhajajo med drugim iz nerešenih bilateralnih vprašanj.
Navedeno je, da ni bilo napredka glede nerešenega določanja meje med dvema državama ali lastništva nad ladjo “Jadran” ter da je sprejetje resolucije v črnogorskem parlamentu, ki se osredotoča na zgodovinske dogodke v Jasenovcu, Mauthausenu in Dachauu, povzročilo močno diplomatsko reakcijo Hrvaške, vključno z razglasitvijo treh črnogorskih uradnikov za persone non gratae.
Za Bosno in Hercegovino, ki je marca odprla pogajanja z EU, a še čaka na odprtje prvega pogajalskega grozda, Komisija navaja, da je dosegla oprijemljive rezultate pri upravljanju migracij, da je v celoti usklajena s skupno zunanjo in varnostno politiko EU in da je sprejela zakone o integriteti pravosodja, pranju denarja in konfliktu interesov.
Komisija pripravlja osnutek pogajalskega okvira, ključnega dokumenta, na podlagi katerega potekajo pogajanja, kar je glavni pogoj za začetek konkretnih pogajanj. (30. oktober 2024.)