go to the original language article
“`html
Prvi… Google maps naše Galaksije načrtuje ustvariti raziskovalno skupino, v kateri sodeluje Inštitut za astrofiziko Fundacije za tehnologijo in raziskave (ITE). Za ta ambiciozni projekt bo skupina prejela subvencijo Synergy Grant od Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).
Projekt z imenom “mw-atlas” in skupnim proračunom deset milijonov evrov si prizadeva ustvariti prvi tridimenzionalni, celovit atlas naše Galaksije, ki bo drastično spremenil način, na katerega opazujemo in razumemo Vesolje.
Sovodjo skupine sta Vasiliki Pavlidou, sodelujoča članica DOP na ITE in profesorica na Oddelku za fiziko Univerze Krete, dr. Torsten Enslin iz Inštituta za astrofiziko Max Planck v Nemčiji in profesor Filip Mertz z Univerze RWTH Aachen v Nemčiji.
«Razlika, ki jo je naredil Google Maps v našem življenju, je ta, da nam ne pove le, kje so ceste, ampak tudi kje so hoteli, restavracije, metro, avtobusna postaja. Tako, v katero koli tuje mesto greš, veš tako lokacije znamenitosti kot tudi načine, kako so ti dinamično povezani, torej povezave med različnimi točkami. To poskušamo narediti s tridimenzionalnim zemljevidom naše Galaksije: ne samo povedati, kje je kaj, kje so zvezde v tridimenzionalnem prostoru, prah, plin, temna snov, ampak tudi, kako ti elementi medsebojno vplivajo. To nam bo samo po sebi povedalo na nek način metabolizem Galaksije: kako se ustvarjajo zvezde in planeti, kje se lahko oblikuje življenje, kakšna je lahko narava temne snovi,» je za APE-MPE pojasnila ga. Pavlidou.
Velika novost atlasa bo njegova tridimenzionalna podoba. Kot je značilno pripomnil Filip Mertz, profesor na Inštitutu za teoretično fiziko delcev in kozmologijo RWTH, «naša Galaksija je izjemno zapletena. Vsebuje temno snov, zvezde, pline, prah, kozmične žarke, magnetna polja, turbulentne hitrosti, ki medsebojno vplivajo skozi omrežje fizikalnih procesov. Čeprav fizične interakcije med komponentami otežujejo rekonstrukcijo, so ključ do odklepanja tretje dimenzije za atlas».
Gospa Pavlidou poudarja za APE-MPE: «V astronomiji so vsa naša opazovanja dvodimenzionalne projekcije. Nimamo nikakršnega občutka za globino. Šele zadnje desetletje se to zares spreminja z meritvijo evropske odprave GAIA razdalj za milijardo zvezd. Torej, zvezde so ta element v Galaksiji, s katerimi lahko merimo globino, razdalje. Vsa druga naša opazovanja so v dveh dimenzijah, torej projekcije na zaslon brez globine».
«S odprtjem globine za zvezde,» nadaljuje, «to, kar lahko storimo, je uporaba fizikalnih procesov, da prenesemo informacijo o globini iz zvezd, kjer jo neposredno merimo, na druge elemente Galaksije. To je tako nesramno velik korak naprej, da lahko za cel kup težav, s katerimi smo se soočali na robu raziskav astrofizike le posredno, zdaj direktno, če imamo tridimenzionalni zemljevid, preberemo rešitev».
Mnogo je odprtih vprašanj, na katera upajo raziskovalci odgovoriti s pomočjo atlasa, vendar pomembno mesto imajo nastanek Vesolja in narava temne snovi.
Kot je značilno pripomnil koordinator projekta in vodja teoretične ekipe za informacije na področju instituta Max Planck, dr. Torsten Enslin, «naša Galaksija je tančica, skozi katero opazujemo daljno Vesolje, zato jo moramo razumeti, da bomo lahko “očistili” naša opazovanja od šuma, ki ga povzroča».
«Le če natanko poznamo tridimenzionalno strukturo Galaksije, bomo lahko ločili, kaj prihaja iz mladega Vesolja in kaj prihaja iz Galaksije in ugotovili, če obstaja odtis prvih trenutkov, prve inflacijske ekspanzije, ki se je zgodila v prvih milijardinkah milijardinke prve sekunde življenja Vesolja», opisuje gospa Pavlidou za APE-MPE.
Glede na naravo temne snovi gospa Pavlidou poudarja, da «z izdelavo tridimenzionalnega zemljevida vseh elementov Galaksije in predvsem njenega gravitacijskega polja, bomo lahko imeli smer o tem, kje moramo iskati nove osnovne delce temne snovi, odvisno od tega, ali so majhne ali velike mase».
Projekt “mw-atlas” se bo začel leta 2025 in bo potekal naslednjih šest let. Raziskovalci pričakujejo, da bodo vmesni rezultati, vsaki dve leti, lahko odgovorili na specifična astrofizikalna vprašanja.
Ker je podvig ustvarjanja atlasa ogromen in je tridimenzionalna rekonstrukcija astronomskih podatkov izjemno zapletena, so si raziskovalci zastavili cilj, da algoritmi, ki jih bodo razvili za ta projekt, prenesejo tudi na druga področja, kot so medicinsko slikanje, spremljanje zemeljskega podnebja in analiza industrijskih podatkov.
Povezava s projektom PASIPHAE
Projekt je povezan z drugim velikim programom, ki ga vodi Inštitut za astrofiziko ITE z zgodnejšim financiranjem ERC. Gre za projekt PASIPHAE, ki si prizadeva kartografirati magnetno polje naše Galaksije, ki je glavna vir hrupa za mikrovalovno sevanje ozadja, to je portret “dojenčkovega” Vesolja. Tudi PASIPHAE se bo začel leta 2025 in bo vključeval dvojčka naprednih instrumentov (polarimetrov), ki jih za ta projekt sponzorira Fundacija Stavros Niarchos, posebej za ta program v laboratoriju Inter-University Center for Astronomy and Astrophysics (IUCAA) v Indiji. Dva polarimetra bosta nameščena v Južni Afriki in Observatoriju Skinakas na Kreti.
Partnerji projekta PASIPHAE so ITE in Univerza Kreta, Inštitut za tehnologijo Kalifornije Caltech, IUCAA, Astronomski observatorij Južne Afrike in Univerza v Oslu na Norveškem. Znanstveni vodja tega projekta je profesor Univerze Kreta in raziskovalec na ITE, Kostas Tassis.
Synergy Grants za leto 2024
Omenimo, da je na razpisu za «ERC Synergy Grants» za leto 2024, poleg “mw-atlas”, izstopalo še 56 raziskovalnih projektov. 57 projektov bo skupaj prejelo 571 milijonov evrov za reševanje nekaterih najbolj zapletenih znanstvenih problemov na številnih področjih. Subvencije, katerih cilji so krepiti sodelovanje med raziskovalci, so del programa raziskav in inovacij EU «Horizon Europe».
V izbranih projektih sodeluje 201 raziskovalcev, ki jih bodo izvajali na 184 univerzah in raziskovalnih središčih v 24 državah po vsej Evropi in izven nje. Dvaindvajset skupin vključuje raziskovalca s sedežem izven Evrope (ZDA, Švica, Avstralija in prvič Republika Koreja). Skoraj 32 % raziskovalcev, ki sodelujejo v teh 57 projektih, so ženske, kar je najvišji delež od začetka programa. Šest raziskovalnih skupin sestavlja izključno ženske raziskovalke.
Marija Kouzinopoulou
“`