go to the original language article
“`html
Stockholm – Eno glavnih vprašanj na podnebnem vrhu COP29 v Azerbajdžanu je doseči dogovor o novem cilju, koliko naj bi donatorske države prispevale na leto od leta 2025 – in švedski glavni pogajalec Mattias Frumerie meni, da bo to težko. Nazadnje je bil takšen sklep sprejet leta 2009.
»Na mizi je predlog v višini 1.400 milijard dolarjev na leto. Mi v Švedski in EU menimo, da to ni realistično. Vendar imamo dno pri 100 milijardah, tako da se bo nekje vmes izšlo. Vendar bi lahko postalo moteče, ker gre za denar,« pravi Mattias Frumerie.
Drug pomemben vprašanje je, kdo bo plačal?
»Želimo si, da bi več držav prispevalo, na primer Kitajska in Zalivske države. Zanka za njih ni denar, temveč to, da ne poročajo o svojem financiranju na enak način kot druge donatorske države. Razlog je v tem, da ne želijo biti vključene v skupino, ki je v okviru Pariškega sporazuma kategorizirana kot razvite države,« pravi Frumerie.
Če bi bile kategorizirane kot razvite države, je njihov strah, da bi morale okrepiti svoje podnebne dejavnosti in zmanjšati emisije bolj.
»Vendar sem pozitiven glede tega, da bi lahko našli formulacijo v besedilu, ki bi jim omogočila, da prispevajo več, ne da bi se počutili ujeti.«
(11. november)
“`