Šestkratno pospeševanje dekarbonizacije gospodarstev je potrebno, je rekla evropska komisarka Iliana Ivanova na podnebni konferenci COP29

“`html

BAKU – Panel, posvečen konkurenčnosti gospodarstev v pogojih ničnih emisij ogljika, je v bolgarskem paviljonu na podnebni konferenci ZN COP29 v Bakuju v Azerbajdžanu zbral evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino v Evropski komisiji Iliano Ivanovo, podpredsednico Medvladne skupine strokovnjakov za podnebne spremembe (IPCC) Diano Jurge-Forzac, podpredsednika Evropske investicijske banke Ambroiza Fayola, prvega podpredsednika Evropske banke za obnovo in razvoj Jürgena Rigterinka, bolgarskega predsednika Rumena Radeva.

Za doseganje postavljenih podnebnih ciljev je potrebno šestkratno pospešitev dekarbonizacije gospodarstev, je poudarila evropska komisarka Iliana Ivanova in dodala, da je to mogoče doseči s pomočjo znanosti in inovacij.

Od financiranja evropskega programa “Obzorje Evropa” je 35 % ali 93 milijard evrov v sedmih letih namenjenih za podnebne raziskave, je izjavila komisarka Ivanova.

Izpostavila je uspehe dveh bolgarskih ekip, podprtih z evropskim programom – prva dolina vodika v Stari Zagori, ki zagotavlja čist vodik za avtobuse in javno razsvetljavo, ter prvi transportni dron na svetu, ustvarjen s pomočjo evropskega financiranja, slovensko podjetje “Dronamix”.

Podpredsednica IPCC Diana Jurge-Forzac je poudarila, da je po zaključkih šestega poročila IPCC potrebno 43-odstotno zmanjšanje emisij ogljika do leta 2030, če želimo ohraniti globalno segrevanje pod 1,5 stopinje Celzija.

Globalne temperature se bodo stabilizirale le, če se izpusti ogljika stabilizirajo na neto ničli, je dejala. Deset milijonov mest, podjetij in držav že ima načrte za doseganje neto ničle, in to je izjemnega pomena. Izbire, ki jih bomo naredili v naslednjih nekaj letih, bodo globalno vplivale v prihodnjih stotinah, morda tisočih let, je opozorila Jurge-Forzac.

Bolgarska je drugič prisotna na COP s svojim paviljonom in to je jasen prikaz naših ambicij sodelovati v podnebni diplomaciji in prispevati k boju proti podnebnim spremembam, je dejal predsednik Rumen Radev ob otvoritvi razprave “Prihodnost konkurenčnosti pri neto ničli”.

Ekstremni podnebni pojavi – od poplav do gozdnih požarov in suše – postajajo vse pogostejši in uničujoči. V samo nekaj mesecih so poplave povzročile več žrtev v Bosni in Hercegovini do stotin žrtev v Španiji. Verjamem, da pot do trajnostnih rešitev v boju proti podnebnim spremembam vodi skozi izmenjavo izkušenj in prenos znanja, je izpostavil predsednik Radev.

Po njegovem mnenju je sodelovanje med državami ključno za uspeh pri povečanju konkurenčnosti v pogojih prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo. Opozoril je tudi na pomen izobraževalnega sistema, ki bi moral vzpostaviti novo potrošniško kulturo, iskanje nizkoogljičnih proizvodov in nove industrije.

Da bi dosegli neto ničlo, moramo imeti močno evropsko gospodarstvo, temelječe na energetski učinkovitosti in inovacijah, je dejal bolgarski predsednik.

Konec dneva, v nacionalni izjavi na Podnebnem vrhu je bolgarski voditelj izjavil, da je Bolgarija odločena ne samo biti del pobud za regionalno energetsko sodelovanje v Srednji in Vzhodni Evropi, na Balkanu in v Črnomorski regiji, ampak tudi za krepitev povezav med Evropsko unijo in državami zunaj nje, ki delijo prioritete za podnebno nevtralnost, pravično energetsko prehod, energetsko varnost in nizkoogljične tehnološke inovacije.

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je bil med več kot 100 voditelji držav in vlad, ki so sodelovali na Podnebnem vrhu v okviru COP29 v Bakuju. Dvodnevni vrh je platforma za svetovne voditelje, da izrazijo ambicije in nacionalne podnebne ambicije, ki se bodo spremenile v realne politične in gospodarske rezultate. (12.11.2024)

“`