sk flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by TASR.

“`html

Bruselj/Bratislava – Približno 100 Slovakov in Čehov se je v nedeljo zvečer srečalo v bruseljskem parku Leopold pri klopci Václava Havla, da bi skupaj s češko veleposlanico v EU Edito Hrdo in slovaškim veleposlanikom v EU Jurajom Nociarjem obeležili 35. obletnico žametne revolucije in njen pomen za danes. O tem poroča dopisnik TASR.

Klopca Václava Havla je bila slovesno odkrita oktobra 2021 in je že tri leta kraj različnih kulturnih in družbenih dogodkov.

Češka veleposlanica v EU je po ukanju državnih himn ČR in SR spomnila, da so tako kot lani Čehi in Slovaki prišli na to mesto, da bi si obudili spomine na dogodke pred 35 leti, pri čemer je poudarila, da so prišli tudi z otroci, katerim lahko predajo pomen žametne revolucije.

“Zame osebno je to eden najpomembnejših državnih praznikov,” je povedala in to obrazložila z dejstvom, da je bil to pomemben prelom v življenju družbe, ki se po 35 letih dobro zaveda, kaj ta dan pomeni “za našo zgodovino, sedanjost, pa tudi prihodnost”. Poudarila je tudi, da je pomembno prenašati naprej sporočilo Václava Havla.

“Mi, ki smo ga poznali in delali z njim, smo vedeli, da so njegove misli bile globoke in so temeljile na jasnih in enostavnih načelih. Morda bi bil danes presenečen, da se je iz naše družbe izgubila medsebojna toleranca in razprava,” je dejala Hrdá.

Nociar je v svojem govoru označil žametno revolucijo za ključen trenutek nove zgodovine Slovakov in Čehov ter spomnil, da 17. november ni prišel kot “strela z jasnega”, saj ga je že leta 1988 predhodila svečana demonstracija in tudi študentski pohod 16. novembra v Bratislavi.

“Brez novembra bi težko razmišljali, da bi Češka in Slovaška bila del EU in del zahodnega demokratičnega sveta,” je dejal. Tudi on je omenil Havla, brez katerega načina nekonfrontacijskega razmišljanja, delovanja in organiziranja civilne družbe bi bili revolucionarni spremembe iz leta 1989 zagotovo manj “žametne”.

To je po njegovem mnenju veliko sporočilo za današnjo družbo, saj vidimo, kako se polarizirajo ne le politične sile, ampak v bistvu celotna družba, in to ne samo v naših državah, temveč v celotni Evropi in svetu.

“Bodimo veseli, da so se Čehi in Slovaki ponovno srečali v Evropski uniji, kot smo bili prej v eni skupni državi. Vendar moramo še naprej paziti, da pomen 17. novembra ne le da preživi, ampak ga še naprej negujemo,” je zaključil Nociar.

“Brez novembra bi težko razmišljali, da bi Češka in Slovaška bila del EU in del zahodnega demokratičnega sveta”: Juraj Nociar

“`