Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Bruselj – Evropska unija mora tudi ob bolj desni politični sestavi institucij še naprej krepiti solidarnost, tako med državami članicami kot v odnosih s preostalim svetom, je v četrtek v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Solidarnost vključuje tako humanitarno pomoč kot civilno zaščito.
Po Lenarčičevih besedah je dejstvo, da bo prihodnja Evropska komisija, ki bo mandat predvidoma nastopila 1. decembra, drugačna od odhajajoče. V novi komisiji bodo imeli večino predstavniki desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada tudi predsednica Ursula von der Leyen. V desno pa se je pomaknil tudi Evropski parlament, je dejal odhajajoči evropski komisar iz Slovenije.
“Upam, da to ne pomeni, da bo manj pozornosti posvečene področju razvojne in humanitarne pomoči. Če se bo namreč Evropa zaprla vase, se poskušala ograditi in ne bo solidarna s preostalim svetom, nas bo to še teplo. Evropa ni otok, svet je vedno bolj soodvisen in povezan,” je poudaril.
Glede potreb po humanitarni pomoči je poudaril, da se je število ljudi po svetu, ki jo potrebujejo, v zadnjih petih letih potrojilo. Humanitarno pomoč trenutno potrebuje več kot 300 milijonov ljudi, glavni razlog pa so vojne in konflikti.
Bližnjevzhodna kriza zaznamuje zaključek Lenarčičevega petletnega mandata v Evropski komisiji. Le dva meseca potem, ko je decembra 2019 komisija začela svoj mandat, je svet zajela pandemija covida-19, ko pa se je ta iztekala, se je februarja 2022 začela še ruska agresija na Ukrajino. EU Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo pomaga tudi prek svojega mehanizma za civilno zaščito, med drugim ji je skupaj z državami članicami dobavila več kot 8000 generatorjev za oskrbo z elektriko, od tega več kot 3000 iz evropske strateške rezerve rescEU.
Prav razširitev te rezerve je Lenarčič označil za enega od pomembnih dosežkov svojega mandata na področju civilne zaščite. Pred petimi leti je bilo v njej le 12 zrakoplovov za gašenje požarov. Danes je teh 28, poleg tega je EU po komisarjevih besedah lastne zaloge vzpostavila še na drugih področjih, med drugim že omenjene energetike, pa tudi zdravstva, začasnih nastanitev ter kemijske, radiološke, jedrske in biološke zaščite. (21. november)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.