Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Slovenska policija po zagotovilih notranje ministrice Bobnar pripravljena na hrvaški vstop v schengen
Bruselj – Slovenska policija je pripravljena na vstop Hrvaške v schengensko območje. To je v petek v Bruslju ob robu izrednega zasedanja notranjih ministrov EU zagotovila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Glede akcijskega načrta za upravljanje naraščajočih migracij na Zahodnem Balkanu, katerega pripravo je napovedala Evropska komisija, pa je poudarila, da je pomembna predvsem izvedba.
Slovenska policija je na vstop južne sosede v schengen, ki je predviden za 1. januar 2023, pripravljena tako na strateški kot na operativni ravni, je dejala. Varnost slovensko-hrvaške meje bo zagotavljala z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Še naprej pa bo sodelovala tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, je ministrica odgovorila na vprašanje, kaj bi ob naraščajočem številu prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana za Slovenijo pomenil hrvaški vstop v schengensko območje.
Glede akcijskega načrta za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu, ki ga je spričo naraščajočega števila migrantov na tej poti v petek napovedala Evropska komisija, je ministrica poudarila, da je pomembno njegovo izvajanje v praksi. “Pomembno je, da vsi skupaj preidemo od besed k ravnanjem in da torej tudi ta akcijski načrt seveda čim prej implementiramo v praksi,” je dejala.
Poudarila je še, da Slovenija ne postaja migrantski žep. “Komunikacija in govor o nekem žepu je popolnoma populistična komunikacija, ki nima nobene povezave z realnostjo. Slovenija je izrazito tranzitna država,” je povedala o naraščajočem številu migrantov, ki prihajajo prek Zahodnega Balkana. Je pa slovenska policija na področju preprečevanja tihotapljenja in trgovine z ljudmi zelo uspešna, je še dejala ministrica Bobnar. V letošnjem letu je obravnavala 234 tihotapcev. (25. november)
Posebni slovenski odposlanec za Zahodni Balkan za podelitev statusa kandidatke BiH
Ljubljana – Okoliščine za dosego končnega dogovora o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino so naklonjene kot še nikoli, je v sobotnem pogovoru za STA ocenil slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan Anžej Frangeš. Meni tudi, da je sedaj prava priložnost, da EU na vrhu decembra BiH podeli status kandidatke za članstvo, za kar se zavzema Slovenija.
Na podlagi geopolitičnih in globljih razmislekov je namreč prepričan, da mora EU odločitev sprejeti sedaj, saj je vprašanje, “kdaj se bo znova pojavila takšna priložnost”, je dejal.
Frangeš je glede možnosti za rešitev kosovskega vprašanja ocenil, da za končni sporazum trenutno obstajajo “okolje in priložnosti, ki niso bili še nikoli tako izraziti, a to ni dovolj”. Za dogovor bo namreč “potrebno zelo veliko politične volje in tudi političnega poguma”, pravi. “Gre namreč za vprašanja, ki se jih na koncu rešuje s kompromisom, kar pomeni, da morata obe strani nekaj izgubiti, kar v političnem smislu ni vedno lahko,” je pojasnil.
Frangeš, ki ga je zunanja ministrica Tanja Fajon septembra imenovala za posebnega odposlanca za Zahodni Balkan, se je s kosovskim vprašanjem ukvarjal vrsto let na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu, kot regionalni oficir za zvezo med Beogradom in Prištino v Eulexu ter kot član delegacije EU v Beogradu, kjer je bil med letoma 2014 in 2016 zadolžen za dialog med stranema. (26. november)
Proizvodnja elektrike oktobra najnižja v 19 letih
Ljubljana – Mesečna proizvodnja električne energije v Sloveniji je bila oktobra ob obsežnem remontu Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in izklopu Termoelektrarne Šoštanj iz elektroenergetskega sistema najnižja v zadnjih 19 letih, je objavil statistični urad. Medletno je upadla za več kot polovico, pa tudi poraba v medletni primerjavi je bila za desetino manjša.
V Neku so oktobra izvajali obsežen remont, ki omogoča podaljšanje njenega obratovanja za nadaljnjih 20 let, zato nuklearka ni obratovala. Hkrati z remontom jedrske elektrarne je bil sredi oktobra iz elektroenergetskega sistema namreč zaradi varčevanja s premogom za hladnejše zimske mesece in v luči nekoliko znižanih tržnih cen elektrike izklopljen tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, izklop pa je bil podaljšan vsaj do konca novembra.
Zaradi izpada Neka in v delu meseca tudi Teša 6 je bila močno spremenjena tudi struktura proizvodnje energije. Če so običajno deleži hidroelektrarn, jedrske elektrarne in termoelektrarn tretjinski, je tokrat skoraj dve tretjini proizvodnje (63 odstotkov) odpadlo na hidroelektrarne, nekaj manj kot tretjina (32 odstotkov) na termoelektrarno, ostalo pa na sončne in vetrne elektrarne.
Močno okrnjena proizvodnja je občutno povečala tudi uvozno odvisnost Slovenije. V elektroenergetskem sistemu so tako uvozili rekordnih 1210 GWh elektrike, izvozili pa 655 GWh. (25. november)
Slovenija bo prispevala sredstva za obnovo doma za rehabilitacijo v Ukrajini
Ljubljana – Zunanje ministrstvo je podprlo projekt za dokončanje obnove doma za rehabilitacijo v Ukrajini, za katerega bo namenilo približno 134.000 evrov pomoči. S projektom bo Slovenija pomagala zagotoviti zmogljivosti za primerno oskrbo in rehabilitacijo 90 otrok, invalidov in mladih s posebnimi potrebami, so v petek sporočili z ministrstva.
S projektom, ki ga bo izvajala Slovenska karitas, bodo ukrajinski otroci in mladi s posebnimi potrebami v času vojne lahko dlje časa bivali v domu, po vojni pa bodo tja izmenjaje hodili na rehabilitacijo. Tako se bo na letni ravni v programu rehabilitacije lahko zvrstilo do 1500 otrok in mladih s posebnimi potrebami.
Na območju regije, kjer stoji dom za rehabilitacijo, živi okoli 6000 otrok s posebnimi potrebami, v sosednjih regijah pa kar 14.200. V času vojne se število otrok in mladih s posebnimi potrebami v Ukrajini zaradi posledic bombardiranja povečuje, v prihodnje pa jih bo tovrstno pomoč potrebovalo še več, opozarja MZZ. (25. november)
Na Krasu začeli pogozdovanje v požaru prizadetih območij
Miren – Konec tedna se je začela obnova območij na Krasu, ki jih je julija zajel največji požar v zgodovini Slovenije. Cilj je, da v osmih letih sanirajo kraške gozdove. Načrt sanacije v požaru poškodovanih gozdov je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, stroški so ocenjeni na več kot 47 milijonov evrov, večina načrtovanih del pa bo izvedena prihodnje leto in leta 2024. Letos nameravajo posaditi 18.000 sadik.
Vodja območne enote zavoda za gozdove Sežana Boštjan Košiček je za STA poudaril, da morajo prizadeta območja pogozditi čim prej, saj morajo zasaditi sadike dreves, še preden se na pogoriščih razraste nizko grmičevje, ki bi preprečevalo rast drevesnih sadik. Pri tem se bodo osredotočili predvsem na območja, ki so bila 100-odstotno prizadeta v požaru, saj je tam nevarnost erozije in razraščanja makije največja.
Ogenj je julija uničil več kot 3600 hektarjev slovenskega dela Krasa. Skupni center za obnovo pogorelega Krasa so vzpostavile občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen, ki jih je požar najbolj prizadel. V akciji pogozdovanja so sodelovali tudi prostovoljci, v akciji Skupaj za Kras so zbrali več kot 220.000 evrov za obnovo Krasa. “Trajalo bo desetletja, ne le leta, da pokrajina in vasi okrevajo,” so zapisali na spletni strani akcije Skupaj za Kras. (26. november)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.