it flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by ANSA.

Rim (ANSA) – Zahodni diskurz začne že usmerjati pozornost na obdobje po vojni, medtem ko se oblikuje ideja pošiljanja mirovnih enot za upravljanje (ali spodbujanje) morebitne prekinitve ognja. Ideja, ki prinaša previdnostne ukrepe in razlike med državami in v samih nacionalnih večinah, vključno z Italijo.

Da je možnost pošiljanja enot v Ukrajino na mizi evropskih kanclerjev, je že dolgo jasno. Prvi, ki ni izključil razporeditve vojakov, je bil februarja francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je povzročil distanco vseh glavnih partnerjev zaradi posledic, ki bi jih imel vojaški vpliv na terenu držav Nata v sedanje invazije.

Dodatno nianso je izrazil Volodymyr Zelensky v ponedeljek, 48 ur po trilateralnem zasedanju s šefom Elizeja in Donaldom Trumpom, ki je predlagal, da se dela na poziciji Macrona o “prisotnosti enot katere koli države na ukrajinskem ozemlju za zagotavljanje naše varnosti, dokler Kijev še ni (še) v Natu”.

Zdaj se govori o mednarodni vojaški sili za spremljanje dosežene miru, premirje, že dogovorjeno z Moskvo. Toda govoriti ni odločiti, kot je jasno poudaril poljski premier Donald Tusk, ki je ob gostovanju Macrona v Varšavi potrdil, da so na sestanku razpravljali o mirovnih silah v Ukrajini. Toda “kakršna koli odločitev o poljskih ukrepih bo sprejeta v Varšavi in samo v Varšavi. In za zdaj ne načrtujemo takšnih ukrepov”.

Ministr za obrambo Guido Crosetto je izrazil “upanje, da se bomo čim prej pogovarjali o miru in mirovnih silah v Ukrajini” in poudaril “pripravljenost izvajati to vlogo, v kateri smo se vedno izkazali kot narod”. Toda za ohranjanje miru je najprej treba doseči mir in poskrbeti, da bo “pravičen,” je dodal malo kasneje Antonio Tajani. “Prezgodaj je govoriti o kakršni koli iniciativi za naslednji dan,” pravi zunanji minister.

“Voditelji držav in vlad bodo ocenili, medtem pa vidimo, kaj se bo zgodilo, če in kdaj se bo vojna končala,” je poudaril vodja diplomacije na robu ministrskega srečanja v Berlinu s petimi državami EU, Združenim kraljestvom in Ukrajino. Stališče, ki ga Tajani, opažajo v večinskih krogih, usklajuje z Giorgijo Meloni (12. december).