Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Zunanja ministrica Fajon znova na Zahodni Balkan
Ljubljana – Zunanja ministrica Tanja Fajon bo v petek na svojem prvem delovnem obisku v Bosni in Hercegovini, do katerega prihaja manj kot mesec dni po tistem, ko je država dobila status kandidatke za članstvo v EU, za kar si je močno prizadevala tudi Slovenija. V nedeljo bo ministrica znova obiskala Črno goro, v ponedeljek bo odšla še na Kosovo.
V Sarajevu se bo slovenska zunanja ministrica po napovedih sešla z zunanjo ministrico BiH Bisero Turković, predsednico predsedstva BiH Željko Cvijanović ter članoma predsedstva Željkom Komšićem in Denisom Bećirovićem.
Skorajšnji obisk v Sarajevu je decembra napovedal tudi premier Robert Golob, prav tako namerava regijo kmalu obiskati nova predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je napovedala tudi ohranitev pobude Brdo Brioni svojega predhodnika Boruta Pahorja. (12. januar)
Obrambni minister Šarec poudaril pomen krepitve letalske flote z lahkimi letali za gašenje
Lizbona/Ljubljana – Slovenija ima močne in dobro organizirane sile za gašenje gozdnih požarov s tal, kljub temu pa lanskih požarov ne bi mogli obvladati brez flot za gašenje iz zraka, tako nacionalnih, iz EU, ter prijateljskih držav, je v torek na posvetu o pridobljenih izkušnjah iz požarov, ki so v letu 2022 prizadeli mnoge dele Evrope, prek videokonference dejal obrambni minister Marjan Šarec.
Posvet je v Lizboni gostil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. “Sezona 2022 je po vsej Evropi podrla številne rekorde in nam pokazala tri lekcije, iz katerih bi se morali nekaj naučiti: okrepiti moramo preprečevanje požarov v naravi, izboljšati našo pripravljenost in povečati naše odzivne zmogljivosti po vsej Evropi,” je poudaril Lenarčič.
Šarec je poudaril pomen okrepitve slovenske letalske flote z nakupom lahkih letal, vlada je namreč v začetku decembra 2022 prižgala zeleno luč nakupu štirih manjših letal za gašenje, kar bo večinoma financirano iz kohezijskega sklada. Prav tako bo Slovenija v okviru Evropskega nabora civilne zaščite letos oblikovala enoto za gašenje požarov v naravnem okolju z vozili, ki bodo na voljo za pomoč tudi drugim državam. (10. januar)
Eurobarometer: Slovence podobno kot ostale Evropejce skrbi draginja
Bruselj – Najnovejša raziskava Evropskega parlamenta, Eurobarometer, med drugim kaže, da vprašane iz Slovenije najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški (88 odstotkov). Druga najpogosteje omenjena skrb v Sloveniji so podnebne spremembe s 76 odstotki ter grožnja revščine in socialne izključenosti, ki skrbi 74 odstotkov anketiranih.
V Sloveniji z dosedanjimi ukrepi vlade proti draginji ni zadovoljnih 60 odstotkov vprašanih. To je sicer pod povprečjem EU, ki znaša 64 odstotkov. Z ukrepi proti naraščajočim življenjskim stroškom na ravni unije pa ni zadovoljnih 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji.
Finančni položaj anketiranih v Sloveniji je glede na raziskavo nekoliko boljši od povprečja v EU. 59 odstotkov vprašanih namreč ocenjuje, da s trenutnim prihodkom živi dokaj udobno, kar je 13 odstotkov več od povprečja EU. Na drugi strani skoraj 29 odstotkov vprašanih iz Slovenije s trenutnimi prihodki živi z nekaj težavami, kar je sedem odstotkov manj od povprečja unije.
Sicer pa v Sloveniji članstvo v EU kot dobro stvar vidi 58 odstotkov vprašanih, 59 odstotkov jih meni, da je članstvo Slovenije v EU pomembno, 78 odstotkov pa, da je Slovenija imela koristi od članstva v EU. V Sloveniji največ anketiranih, 42 odstotkov, med glavne pridobitve članstva v EU uvršča prispevek h gospodarski rasti v državi. (12. januar)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.