sk flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by TASR.

Bratislava – Opozicijsko gibanje Progresivna Slovaška (PS) kritizira stališče vlade in ministrstva za zunanje zadeve glede predsedniških volitev v Belorusiji. PS je volitve označilo kot nesvobodne in nedemokratične. Slovaški diplomaciji očita, da za razliko od EU in drugih držav članic volitev ni obsodila in molči. To je na sredini tiskovni konferenci dejal član predsedstva PS Ivan Korčok, poroča TASR.

Evropska unija in druge države so zavrnile priznanje rezultatov beloruskih volitev že pred objavo rezultatov. Minister za zunanje zadeve Juraj Blanár (Smer-SD) tega še ni storil, na kar je opozoril nekdanji vodja slovaške diplomacije.

“Čakal sem tri dni, ali se bo minister za zunanje zadeve Juraj Blanár (Smer-SD) izrekel o tem, kar se je čez vikend zgodilo v Belorusiji. Rezultat ni presenetljiv. Že smo se navadili, da sta minister in z njim slovenska diplomacija ob pomembnih vprašanjih mednarodnih dogodkov tiho. Je to ta suverena politika? Udrihati po naših zaveznikih, vendar se bojimo obsoditi volitve, ki so bile očitno prirejene,” je poudaril.

Korčok je istočasno kritiziral dejstvo, da naj bi imela Slovaška v Belorusiji novega veleposlanika. Opozoril je, da od nasilnega zatrtja državljanskih protestov leta 2020 v državo ni poslala veleposlanika nobena članica EU, razen Madžarske.

“S tem korakom se znova oddaljujemo od naših partnerjev v EU. To je še en delček v mozaiku tega, kako nas vlada s konkretnimi dejanji postopoma vleče stran od Evrope,” je dodal.

Na predsedniških volitvah v Belorusiji je že sedmič zmagal Aleksander Lukašenko. Zahodne države mu očitajo avtoritarno vladavino in kršenje temeljnih demokratičnih načel. Po podatkih beloruske organizacije za zaščito človekovih pravic Viasna je v državi več kot 1250 političnih zapornikov. V nedeljo so se na volitvah proti Lukašenku postavili zgolj simbolični izzivalci, ki beloruskega voditelja odkrito ne kritizirajo. Večina relevantnih opozicijskih politikov je v zaporih, v izgnanstvu ali pa je njihovo kandidaturo zavrnila volilna komisija. Lukašenko je postal predsednik prvič leta 1994. (29. januarja)

“Čakal sem tri dni, ali se bo minister za zunanje zadeve Juraj Blanár izrekel o tem, kar se je čez vikend zgodilo v Belorusiji. Rezultat ni presenetljiv. Že smo se navadili, da sta minister in z njim slovenska diplomacija ob pomembnih vprašanjih mednarodnih dogodkov tiho. Je to ta suverena politika? Udrihati po naših zaveznikih, vendar se bojimo obsoditi volitve, ki so bile očitno prirejene,” Ivan Korčok