Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Brdo pri Kranju – Prilagajanje na podnebne spremembe ni več možnost, temveč nuja, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje držav, je bilo eno od sporočil sodelujočih na novinarski konferenci ob robu sredine ministrske konference o prilagajanju na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi. Da Slovenija igra osrednjo in aktivno vlogo na področju prilagajanja v jugovzhodni regiji, ki torej velja za t. i. vročo točko, kjer se države srečujejo z naraščajočimi ekstremnimi dogodki, pa je izpostavila tudi izvršna direktorica Evropske agencije za okolje (EEA) Leena Ylä-Mononen.
Na podlagi analiz podatkov, ki jih pripravlja EEA, je znova opozorila na nujnost ukrepanja držav na področju zmanjšanja tveganj za podnebne spremembe. Pri tem je rudi ona izpostavila pomen sodelovanja na različnih ravneh.
Slovenija je že zelo zgodaj razumela pomen povezovanja sektorjev in sistematičen pristop k reševanju podnebne krize in posledic, s katerim se soočamo, pa je na konferenci, ki se je udeležuje več kot 130 strokovnjakov in politikov, izpostavila generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo. “Na srečanju smo lahko s strani različnih držav slišali, kakšne so njihove potrebe in kako lahko sodelujemo ter kaj lahko WMO naredi za podporo državam,” je povedala.
Spričo vedno večjega števila ekstremnih vremenskih dogodkov je bistvena pripravljenost nanje in sodelovanje držav na tem področju. “Slovenska agencija za okolje je dobro pripravljena, da sodeluje pri širitvi zmožnosti zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče v regiji,” je ocenila in obljubila nadaljnjo podporo WMO državam pri prilagajanju na podnebne spremembe. “Cilj je podpreti vse države in njihove sisteme zgodnjega obveščanja. Ti rešujejo življenja, vendar morajo biti na razpolago vsem ljudem,” je opozorila.
Gostitelj konference, minister za okolje Bojan Kumer, je dejal, da gre za prvo in prelomno srečanje osrednjih odločevalcev pri soočanju s podnebnimi spremembami jugovzhodne Evrope. “Prvič v zgodovini ministri ter vodje meteoroloških in hidroloških služb jugovzhodne Evrope opazujemo, kaj se dogaja, izmenjujemo dobre prakse ter povezujemo znanost. Bistvenega pomena je, da so z nami tudi politični odločevalci. Le združeno lahko učinkovito obravnavamo te izzive v prihodnje,” je poudaril in izrazil upanje, da to v prihodnje postane redna platforma za izmenjavo izkušenj. (5. februar)
Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA.