de flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by APA.

Bruselj – Evropska komisija želi narediti jezera in reke EU čistejše ter bolje preprečevati poplavna tveganja. Pomanjkanje vode in suše bi v mnogih delih EU prav tako vse bolj povzročali skrbi, pravi bruseljski urad v svojem paketu o vodni situaciji v EU, predstavljenem v torek v Bruslju. Avstrija je med drugim pozvana, da pospeši sanacijo vodnih teles in izboljša upravljanje poplav.

Pristojna komisarka EU, Jessika Roswall, je na tiskovni konferenci v Bruslju predstavila poročila o izvajanju okvirne direktive o vodi, direktive o poplavah in okvirne direktive o strategiji za morsko okolje. Le okoli 40 odstotkov vodnih teles v EU je v dobrem ekološkem stanju, in le 26,8 odstotka v dobrem kemijskem stanju. To je predvsem posledica razširjene kontaminacije z živim srebrom in drugimi strupenimi onesnaževali. Komisija zato poziva države EU, naj bolje spoštujejo zakone o vodi EU in spodbujajo ponovno uporabo vode.

V luči pogostejših in hujših poplav v Evropi komisija apelira na države članice, naj povečajo svoje načrtovalne in upravljalne zmogljivosti ter zadostno vlagajo v preprečevanje poplav. Kljub temu, da zaznava “jasne izboljšave pri upravljanju poplavnih tveganj”, večinoma v nacionalnih načrtih, ki jih predstavljajo države EU, manjkajo konkretni kvantitativni cilji.

Avstrijski načrt za poplave mora postati bolj konkreten

Tudi Avstrija je v državnem poročilu pozvana, da cilje nacionalnega načrta bolj konkretno opredeli, jih po možnosti poveže s kvantitativnimi indikatorji in omeji v času. Napredek pri izvajanju ciljev bi moral biti ocenjen. Hitrost relevantnega vodnega toka in poti odtoka poplavne vode bi morali bolje upoštevati, saj so ti pomembni za izredne ukrepe, opozarja Bruselj.

V ustreznem poročilu piše tudi, da bi Avstrija morala povečati in pospešiti svoje ukrepe za vzpostavitev dobrega ekološkega in kemijskega stanja vseh rek in jezer. “Difuzne obremenitve z onesnaževali iz kmetijstva” v vodnih telesih bi morale biti bolje ocenjene in neposredno zmanjšane z ukrepi v načrtih upravljanja. Izvajati bi morali tudi domače predpise za odpravo ovir, ki niso več potrebne, da se omogoči prosti pretok vode v rekah in potokih.

“Naša vodna telesa se soočajo z velikimi izzivi, od onesnaženja in ogroženosti oskrbe z vodo do nezadostne poplavne zaščite. Okrepiti moramo svoja prizadevanja za krepitev odpornosti voda. Čista in zanesljiva oskrba z vodo je ključnega pomena za državljane, za naše okolje in za uspeh podjetij,” je dejala okoljska komisarka Roswall. Leta 2025 želi predstaviti celovito strategijo za odpornost voda. (06.02.2025)