go to the original language article
Bruselj (APA) – Agencija EU za temeljne pravice (FRA) opozarja v dokumentu, ki je bil objavljen v četrtek, da morajo načrtovani centri za vrnitev (“return hubs”) v tretjih državah upoštevati temeljne pravice migrantov. Zahteva pravno zavezujoče sporazume za zaščito njihovih pravic in vzpostavitev neodvisnih nadzornih sistemov. EU komisar za migracije Magnus Brunner naj bi sredi marca predstavil predlog novih pravil EU za vračanje.
“Medtem ko EU in države članice poskušajo najti rešitve za upravljanje migracij, ne smejo pozabiti na svoje obveznosti glede zaščite življenja in pravic ljudi. Načrtovani centri za vračanje se ne smejo spremeniti v pravno neurejene cone. Združljivi z zakonodajo EU bi bili le, če bi vključevali trdne in učinkovite garancije za temeljne pravice,” je v izjavi dejala direktorica FRA Sirpa Rautio.
Evropska komisija želi narediti proces vračanja učinkovitejši in hitrejši
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je septembra v nalogu za Brunnerja določila, da mora razviti “nov, skupni pristop k vračanju neregularnih migrantov” kot prednostno nalogo za izvajanje azilnega pakta. Predlog za revidirano ureditev je pričakovan za 11. marec. Cilj Komisije je narediti proces vračanja učinkovitejši in hitrejši ter podati “jasne obveznosti glede sodelovanja za vrnjene osebe”.
Italija je prva država Evropske unije, ki želi begunce namestiti v Albaniji v taboriščih zunaj EU. Tam bi njihove prošnje preverili italijanski uradniki v hitrem postopku: kdor ima pravico do azila, može naprej v Italijo; kdor je zavržen, se mora vrniti. Vendar pa je italijanski vladi do zdaj spodletelo uveljaviti “albanski model”, saj je pritožbeno sodišče v Rimu primer predložilo Sodišču Evropske unije (CJEU). Temeljna sodba CJEU glede postopanja italijanskih oblasti se pričakuje še februarja. Kljub temu je že več držav EU izrazilo odprtost za evropske centre za vrnitev; tudi nekdanji zvezni kancler Karl Nehammer (ÖVP) je na zadnjem vrhu EU izrazil podporo.
Pogoj je “zakonita in izvršljiva odločba”
V stališču FRA so navedeni številni pogoji, da bodo centri za vračanje spoštovali temeljne pravice in bili skladni z zakonodajo EU. Tako je treba upoštevati že obstoječe predpise EU o vračanju. Zakonodaja EU na primer prepoveduje samovoljne pripore ali prenose oseb, ki jim grozijo resne nevarnosti. FRA poudarja, da otroci ne bi smeli biti nameščeni v centre za vračanje.
“Zakonita in izvršljiva odločba”, ki prepoveduje vstop ali osebo usmerja iz EU, je pogoj za njihovo namestitev v “return hub”. Da bi bili v skladu z mednarodnim in zakonodajo EU, je treba spoštovati najmanjše standarde za pogoje in obravnavo državljanov, ki niso iz EU. Da bi zmanjšali tveganje kršitev temeljnih pravic, naj bi nova ureditev vključevala določbe o učinkovitih in neodvisnih nadzornih mehanizmih.
Skupina, ki jo je sponzorirala Avstrija, je že maja lani v pismu Komisiji EU zahtevala izvajanje novih pristopov, kot so centri za vračanje ali azilni postopki v tretjih državah, je pred kratkim sporočilo notranje ministrstvo APA. Poljska je pregled “novih inovativnih rešitev” določila kot eno od prednostnih nalog svojega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo 1. januarja. Poleg tega naj bi program poljskega predsedovanja EU obravnaval tudi delo na učinkovitejših deportacijah. (07.02.2025)