go to the original language article
Naša mesta morajo in lahko postanejo bolj odporna, bolj humana, bolj okoljsko trajnostna, je poudaril komisar za trajnostni promet in turizem, Apostolos Tzitzikostas, ki je govoril na Forumu grškega omrežja odpornih mest.
Tema dvodnevnega foruma je bila “Dialog o odpornosti: Aktivna podpora grških mest za omilitev in prilagoditev podnebnim spremembam”, na delu foruma pa je sodelovalo več kot 120 županov iz celotne Grčije, politiki in znanstveniki.
To dvodnevno obdobje razpravljamo o sodobnih problemih, aktualnih izzivih, ki v vsakem primeru zahtevajo načrt in odločnost pri njihovem reševanju, in res je, v središču teh vprašanj so mesta, urbana središča po vsem svetu, je poudaril na začetku govor.
Povedal je, da bo do leta 2030 60% svetovnega prebivalstva živelo v mestih, ta delež pa naj bi dosegel 80% do leta 2050. Hitro urbanizacijo spremljajo demografski, socialni in okoljski izzivi. Poudaril je, da mesta pokrivajo približno 3% zemeljske površine in proizvajajo 72% svetovnih emisij toplogrednih plinov, medtem ko v Evropski uniji ti številke niso bistveno drugačne, saj mesta pokrivajo le 4% površine, vendar gostijo 75% prebivalcev in predstavljajo 65% celotne porabe energije ter 70% emisij ogljikovega dioksida.
EU dosledno promovira trajnostne politike in aktivno podpira mesta prek programov, ukrepov in financiranja
Za g. Tzitzikostasa sta podnebne spremembe in urbanizacija “dva svetovna mega trendova” in “moramo preučiti njuno interakcijo”, je dejal in poudaril, da “kar počnejo mesta nas mora zanimati” in zlasti to, kar počnejo mesta v sredozemskem območju, saj “izkušamo najhujše posledice podnebnih sprememb”. Posledice, ki “ogrožajo zdravje in življenje državljanov, varnost infrastrukture in ekonomsko trajnost urbanih središč”, je povedal.
Po drugi strani pa je pojasnil, da “ni vse črno in temno”, saj obstajajo trije razlogi, “da smo lahko optimistični”: Prvič, zdaj smo dobro razumeli izziv – to dvodnevno srečanje foruma pa je še en trden dokaz, da so javni dialog, javne politike, naši cilji in prioritete zdaj pravilno usmerjeni. Drugič, “smo del unije, ki ima ta vprašanja v središču svojih politik, v EU, ki dosledno promovira trajnostne politike in aktivno podpira mesta prek programov, ukrepov in financiranja. In tretjič, “zdaj imamo znanje, tehnologijo, sredstva in orodja za dosego zelo pomembnih ciljev”, saj EU priznava, da prehod k odpornejšim in trajnostnim mestom zahteva celostna partnerstva, strategije in inovativne rešitve, ki ne izhajajo samodejno, ampak zahtevajo strateške in politične odločitve ter vztrajnost pri njihovi izvedbi.
Glede evropskih programov in skupnih financ, je poudaril pomen programa “Horizon”, ki financira projekte za inovativne rešitve, Sklada za okrevanje in odpornost, ki ima pomembne vire za trajnostni razvoj mest, in strukturnih skladov, ki so eno najpomembnejših orodij, ki jih imajo regije in občine v rokah za sodobno fizično in digitalno infrastrukturo, in omenil program 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, katerih cilj je, do leta 2030, spremeniti evropska mesta v vodilne pri podnebni nevtralnosti.
Povedal je, da Atene, Solun, Trikala, Kozani, Ioannina in Kalamata, skupaj še s 106 mesti, zmanjšujejo emisije za 200 milijonov ton in razvijajo projekte in aktivnosti za izboljšanje humanosti mest. Opozoril je, da danes 90% evropskih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam izvajajo regije in občine.
“Naša mesta morajo in lahko postanejo odpornejša, bolj humana, bolj trajnostna okoljsko”
G. Tzitzikostas je nato podrobno opisal evropske pobude v zvezi s svojimi portfelji, trajnostnimi prevoznimi sredstvi in turizmom.
Glede urbane mobilnosti, bodisi gre za električna vozila, bodisi prevozna sredstva ali širitev možnosti prevoza s kolesi, je dejal, da skozi novo strategijo za evropsko avtomobilsko industrijo, ki jo je predstavil pred nekaj dnevi v Bruslju, in strategijo za trajnostni promet, ki se pripravlja, in strategijo za evropska pristanišča, na kateri trenutno delajo in bo predstavljena leta 2025, “podpirajo dosledne naložbe v sodobno, čisto, urbano mobilnost, naložbe v elektrifikacijo in trajnostna goriva, naložbe v inovacije in digitalni prehod.”
Poudaril je, da moramo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in ustvariti bolj odporne energetske mreže. Hitreje moramo nameščati več postaj za električno polnjenje. Prevozna sredstva morajo biti bolj trajnostna. Izkoristiti moramo digitalne rešitve in pametne tehnologije za boljše upravljanje virov in urbanih sistemov. Razširiti mrežo kolesarskih poti. Izboljšati varnost za naše someščane, ki pešačijo,” je dejal.
Ocenil je tudi kot zelo pomembno, tako za Komisijo kot tudi zanj osebno, podporo EU državam članicam, da te s svojo vrsto omogočijo davčne in finančne spodbude vsem, še posebej pa tistim z nižjimi dohodki, da imajo dostop do čistejših vozil nove tehnologije. Kot je rekel, je mobilnost pravica, ne glede na to, kje kdo živi in kakšna so njegova sredstva za preživetje, zato je zanj absolutna prioriteta zagotoviti, da nihče ne ostane zadaj, na margini.
Glede turizma je ponovno poudaril pomen tega, da je prvič v zgodovini EU turizem dodan v listo portfeljev komisarke in dodal, da trenutno delajo na novi evropski strategiji za turizem, kjer želijo odgovoriti na temeljno vprašanje, kako uravnotežiti razvoj z ohranjanjem okolja in dediščine.
Govori o “uravnoteženem turizmu”, saj se nekateri cilji soočajo s pojavom prenasičenosti, drugi, izjemno lepi in edinstvene kraje, pa ostajajo neizkoriščeni. Omenil je krepitev Organizacij za upravljanje destinacij, pri čemer je poudaril, da bo vloga občin pri tem ključna, in govoril o večjem turističnem toku v več destinacij z koristmi za več lokalnih skupnosti ter breme manj napolnjenih ciljev, podaljšanje turistične sezone na dvanajst mesecev, ter zaščito in ohranitev naravne in kulturne dediščine.
G. Tzitzikostas je glede današnjega geopolitičnega stanja pojasnil, da “da, pridobili smo več prioritet, nismo pa spremenili prioritet”, medtem ko glede posledic podnebne krize je dejal, da bo, po napovedih, do leta 2050, zmanjšanje turizma doseglo 10%, in, kot je dejal, Grčija, kot sredozemska država, je v prvi coni držav, ki bodo, če gre kaj narobe, utrpele nepredvidljive posledice.
Danes si nihče ne more zamisliti stroškov, ki jih bomo neizogibno morali plačati, če pustimo, da se stvari razvijajo po najslabšem scenariju, je zaključil.
“Naša mesta morajo in lahko postanejo bolj odporna, bolj človeška, bolj trajnostna okoljsko. To je edina pot, če želimo, da se naša mesta gospodarsko razcvetijo, privabijo naložbe, zmanjšajo neenakosti in zagotavljajo družbeno kohezijo,” je zaključil g. Tzitzikostas.
Preberite tudi: