“Veriga je močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. To zagotovo velja za evropski povratni sistem, ki ga je treba izboljšati,” je dejala odstopljena državna sekretarka Nicole de Moor (CD&V) v Luksemburgu. Opozorila je na potrebo po reviziji direktive o vračanju iz leta 2008, z hitrejšimi postopki za tiste, ki predstavljajo varnostno tveganje, in zakonsko zahtevo po sodelovanju, v skladu z novo belgijsko zakonodajo o aktivni vrnitveni politiki.
V nedavnem non-paperju, ki sta ga podprli med drugim Nemčija in Francija, Nizozemska in Avstrija izražata potrebo po “paradigmatični spremembi”. “Ljudje, ki nimajo pravice ostati, morajo biti odgovorni. Nova pravna podlaga mora jasno opredeliti njihove dolžnosti. Nesodelovanje mora imeti posledice in biti kaznovano,” je zapisano. “Trenutni pravni okvir ne odraža dovolj potreb držav članic za učinkovito zagotavljanje vračanja.”
Po podatkih Eurostata je lani 484.160 državljanov tretjih držav v Evropski uniji prejelo nalog za zapustitev ozemlja, vendar je bilo dejansko izgnanih le 18,9 odstotka. Odstopljena evropska komisarka Ylva Johansson je poudarila, da so nedavni podatki bolj optimistični. “Imamo 40 odstotkov manj neregularnih prihodov. Stopnja vračanja se je letos doslej povečala za 18 odstotkov, tako da stvari gredo v pravo smer,” je dejala Švedinja.
Pod oznako “inovativnih rešitev” države članice, kot sta Madžarska in Italija, predlagajo tudi politično občutljive zamisli, kot so tako imenovani vračilni centri v tretjih državah. Vendar pa imajo po navedbah diplomatov takšni predlogi malo možnosti v evropskih krogih. Razprava med ministri se odvija v pričakovanju evropskega vrha ob koncu naslednjega tedna, kjer bodo govorili tudi o migracijski politiki.