go to the original language article
“`html
EU-široko/Bruselj/Strasbourg – Države podpisnice Bernske konvencije so zaščitni status volka znižale s “strogo zaščitenega” na “zaščiten”. To je v torek sporočil tiskovni oddelek Sveta Evrope v Strasbourgu. Predlog za znižanje zaščitnega statusa je prišel iz EU, ki lahko zdaj v nadaljnjem koraku zniža zaščito volkov v direktivi o habitatih flore in favne (FFH direktiva). Kmetijski minister Totschnig (ÖVP) je pozdravil znižanje, ki ga je zahteval.
Katera država je kako glasovala, ni bilo razkrito. EU komisija, ki v Strasbourgu predstavlja 27 držav članic EU, je vsekakor glasovala za predlog. Prav tako Švica, ki je že leta 2022 močno podpirala znižanje – takrat pa je spodletelo med drugim zaradi nasprotovanja EU.
Ker sta EU in njene države članice pogodbenice mednarodnega sporazuma iz Berna o ohranjanju evropskih divjih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov, ni bilo mogoče spremeniti statusa na ravni EU brez spremembe zaščitnega statusa v sporazumu. Sprememba začne veljati tri mesece po današnjem glasovanju. Do takrat bi lahko teoretično tretjina podpisnic konvencije vložila veto – kar pa je malo verjetno, saj je bila za današnjo odločitev potrebna dvotretjinska večina.
Po mnenju Ministrstva za kmetijstvo je za predlog glasovalo 38 od skupno 50 držav pogodbenic Berna. Nato je EU komisija pozvana, da spremeni priloge FFH direktive. Nižji zaščitni status bi dal državam EU večjo prilagodljivost za dovoljevanje lova na volkove, ne da bi popolnoma ukinili zaščito – stanje populacije volkov ne sme biti ogroženo, piše v sporočilu za javnost Sveta Evrope.
Povečanje populacije volkov vodi do konfliktov
EU komisija je decembra 2023 predlagala znižanje zaščitnega statusa volka s “strogo zaščitenega” na “zaščiten”. Vračanje volkov v regije EU, kjer jih že dolgo niso srečevali, je prav tako kot povečanje njihove populacije na novih območjih povzročilo težave in konflikte, utemeljuje komisija svojo odločitev. Po potrditvi držav EU septembra je EU vložila amandma na Bernsko konvencijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes izrazila zadovoljstvo: “Potrebujemo uravnotežen pristop med zaščito divjih živali in zaščito naših življenjskih virov.”
“Danes smo dosegli pomemben mejnik za lažjo regulacijo velikega plenilca volka. Dejstvo je, da volk v Evropi ni več ogrožen in se zdaj letno množi do 30 odstotkov. Problem z volkom presega zgolj napade na živali, kajti volk vse bolj izgublja strah pred človekom. Kot politično odgovorni ne smemo dopustiti, da pride do napadov volkov. Prav zato se že leta borim za znižanje zaščitnega statusa,” je pozdravil minister za kmetijstvo Norbert Totschnig (ÖVP) odločitev v izjavi za javnost.
Tirolski deželni glavar Anton Mattle (ÖVP) je z zadovoljstvom sprejel sprejem tudi s strani Tirolske zahtevane spremembe. “Volk ni več ogrožen,” je poudaril Mattle na vprašanje APA, znižanje zaščitnega statusa pa je “logična posledica” tega. Če bo EU komisija zdaj še spremenila FFH direktivo, bo znižanje dokončno “črno na belem” zabeleženo.
“Ker je naša planinska in pašna gospodarstva veliko bolj ogrožena kot desettisoči volkov, ki tavajo po Evropi, je današnja odločitev Bernske konvencije pomembna vmesna zmaga za prihodnost in vitalnost podeželskega prostora,” poudarja predsednik Kmetijske zbornice Avstrije Josef Moosbrugger. “Odločitev je uspeh za varstvo vrst v Avstriji in jasno kaže, da se populacija volkov v mnogih državah Evrope nahaja na visoki ravni in vztrajno močno povečuje,” poudarja predsednik Lovske zveze Avstrije Maximilian Mayr Melnhof po izjavi za javnost.
“Znižanje zaščitnega statusa je pomemben napredek za ohranitev ravnotežja med naravovarstvom in potrebami naše planinske ekonomije ter turizma,” pravi namestnica deželnega glavarja Salzburga Marlene Svazek (FPÖ). Tudi FPÖ evropski poslanec Roman Haider izrecno pozdravlja znižanje zaščitnega statusa volkov: “Tako bo omogočeno pozitivno sobivanje človeka, rejnih živali in divjih živali v naši naravi.”
Varuhi živali kritizirajo odločitev
“Ta odločitev je nazadovanje za varstvo vrst in primer neuspeha demokracije,” kritizira Madeleine Petrovic, predsednica Tierschutz Austria. “To kaže, kako pogosto so znanstveni dognanja in volja večine ignorirani v korist posameznih interesov lobiranja.” Tako anketa o prvem poročilu o volkovih kot anketa Evropske komisije o znižanju zaščitnega statusa sta privedli do rezultata: Večina (77 odstotkov v poročilu o volkovih in 71 odstotkov v EU študiji) podpira ohranitev obstoječega strog zaščitnega statusa volka.
“Vladajoča politika zavrača domače naloge in namesto tega začne populistični napad na varstvo vrst. Dejansko bi bila potrebna dobro načrtovana ofenziva za zaščito črede,” pravi Christian Pichler, strokovnjak WWF. Pristop ni znanstveno podprt in bi lahko bil na splošno kontraproduktiven. Kot domače divje živali in plenilci so volkovi naravni prispevek k biotski raznovrstnosti. Preprečujejo širjenje bolezni in v idealnem primeru krepijo tudi pomembne zaščitne gozdove, saj lahko zmanjšujejo preveliko populacijo divjih živali.
Thomas Waitz, kmetijski govorec Zelenih v Evropskem parlamentu, pravi: “Znižanje ne temelji na znanstvenih dognanjih, temveč na čistem populizmu. Volk služi konservativcem kot grešni kozel in naj bi odvračal od njihovega neuspeha na podeželskih območjih po vsej Evropi. Obstaja strah, da ne bo več samo volk zaradi spremembe direktive o varstvu narave ogrožen, ampak bodo tudi druge ogrožene živali, kot so bober, vidra, morska želva, tjulnji ali risi, izgubile svoj zaščitni status.” (03.12.2024)
“`