Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Michel: EU mora biti do leta 2030 pripravljena na širitev
Bled – Evropska unija mora biti po mnenju predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela do leta 2030 pripravljena na širitev. Do takrat pa morajo biti pripravljene tudi države kandidatke oziroma bodoče članice. Pri tem vse čaka veliko dela, je dejal v uvodnem nagovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF).
“Če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnici. Govoriti moramo o svoji domači nalogi. Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev.”
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel
V kasnejšem intervjuju za STA je Michel ocenil, da je leto 2030 realističen, a ambiciozen cilj. “Na obeh straneh bomo morali veliko narediti, da bomo pripravljeni,” je dejal predsednik Evropskega sveta.
Vključevanje novih članic ne bo lahko, vplivalo bo na politike, programe in proračun EU. Zahtevalo bo politične reforme in veliko političnega poguma, je povedal in zagotovil, da v EU obstaja politična volja za širitev.
Predstavnikom kandidatk, ki so se udeležile foruma, pa je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vladavine prava in neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, nasloviti pa bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja. (28. avgust)
Ministrica Fajon: Blejski forum predstavlja nov politični trenutek za širitev EU
Bled/Bruselj – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob zaključku letošnjega Blejskega strateškega foruma izpostavila, da izjava predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela glede pripravljenosti na širitev EU do leta 2030 predstavlja nov politični trenutek za ta proces.
Da bi se izpolnila zaveza o članstvu, bosta morali na tem področju delati obe strani, prve pomembne korake pa lahko storita že letos, je prepričana.
“Dejstvo je, da imamo zdaj ta trenutek, ko lahko vse države naredijo korak naprej, če ga znamo politično modro in pa učinkovito izkoristiti,” je prepričana Fajon.
Razprava zunanjih ministrov in državnih sekretarjev nekaterih članic EU je sicer pokazala, da glede reforme EU med njimi obstajajo različni pogledi. Prevladovalo je sicer prepričanje, da članice lahko presežejo razlike.
Da se mora na širitev pripraviti tudi unija, so se strinjali tudi na Evropski komisiji, a niso želeli govoriti o časovnici. Poudarili so, da mora širitev temeljiti na dosežkih držav kandidatk v procesu približevanja.
Premierji držav Zahodnega Balkana pa so sicer pozdravili vsebino Michelovega nagovora, a so izrazili nezadovoljsktvo zaradi počasnosti širitve. (29. avgust)
EIB in Švica bosta za pomoč ob poplavah Sloveniji namenili po 200.000 evrov
Luxembourg/Ljubljana – Evropska investicijska banka (EIB) bo prek Inštituta EIB približno 500 družinam, ki so jih prizadele poplave v Sloveniji, namenila 200.000 evrov pomoči. Nekaj več kot 200.000 evrov pa bo za sanacijo Sloveniji namenila tudi Švica.
“Prispevek Evropske investicijske banke v višini 200.000 evrov, ki ga danes namenjamo prek Zveze prijateljev mladine Slovenije, bo družinam, ki jih je nesreča najbolj prizadela, zagotovil nekaj takojšnje pomoči in jim pomagal pri soočanju s prihajajočo zimo,” je sporočila podpredsednica EIB Lilyana Pavlova.
Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna se je banki že zahvalila za donacijo in poudarila, da se zveza neutrudno zavzema za svetlejšo prihodnost otrok in mladih.
200.000 frankov oziroma 209.000 evrov pa bo Sloveniji za sanacijo po poplavah namenila tudi Švica. Poleg tega je Sloveniji v okviru drugega švicarskega prispevka namenila 16 milijonov frankov (16,7 milijona evrov). Kot so poudarili ob podpisu sporazuma o izvajanju tega finančnega mehanizma, bodo sredstva namenjena varovanju okolja in podnebja, ne pa odpravljanju posledic ujm. (28. avgust)
Pobuda za kolesarjenje v službo tudi jeseni
Ljubljana – Nacionalna pobuda Polni zagona kolesarimo v službo, ki se ji je v spomladanski izvedbi pridružilo več kot 1200 kolesarjev, bo potekala tudi jeseni, in sicer do 6. oktobra. Šesttedenski izziv je po navedbah organizatorjev priložnost za spremembo navad in prispevek k bolj trajnostni mobilnosti.
Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, gre za izziv za posameznike, ki želijo spremeniti vsakodnevne potovalne navade, se izogniti stresu na poti v službo, delovni dan začeti z več energije in bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju. “Več kot 50 odstotkov Slovencev svoje vožnje z avtomobilom opravi na razdalji, krajši od dveh kilometrov,” so poudarili.
Namen izziva je do 6. oktobra zamenjati avto s kolesom. “S tem dejanjem se lahko posameznik pridruži družbeno odgovornemu gibanju, ki si prizadeva za boljše zdravje posameznikov in ohranjanje okolja za prihodnje generacije,” so zapisali.
Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Inštituta za politike prostora in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Pridružilo se ji je tudi veleposlaništvo Nizozemske v Ljubljani, ki bo projekt podprlo z glavnimi nagradami za sodelujoče. (28. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.