go to the original language article
BRUSSEL – S tem Komisija upa na več prostora v elektroenergetskih omrežjih in nižje cene energije.
Države članice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 svoja elektroenergetska omrežja za 15 odstotkov bolje medsebojno povezale. Zdi se, da številnim državam članicam tega ne bo uspelo. Zato je treba pohiteti.
Bruselj je že preučil, kje so največja ozka grla v evropskem elektroenergetskem omrežju. To je na primer v Nemčiji, kjer veliko zastarele infrastrukture ni prilagojene vsemu proizvedenemu električnemu toku. Tudi v vzhodni Evropi je treba elektroenergetska omrežja bolje med seboj povezati. To velja tudi za Španijo in Francijo. Ta nestabilna električna povezava je junija povzročila veliko izpad električne energije v Španiji in na Portugalskem.
Komisija je v začetku decembra določila 235 čezmejnih energetskih projektov, ki lahko omilijo ozka grla. Ti bodo prejeli financiranje iz EU in pospešene postopke izdaje dovoljenj. Bruselj želi, da bi več projektov lahko dobilo tak status. Komisija želi to usklajevati z državami članicami, vendar želi imeti možnost posredovati, če se države same ne lotijo reševanja ozkega grla.
Poenostaviti je treba tudi naravovarstvena pravila v zvezi z izdajo dovoljenj za gradnjo energetskih projektov. Energetski projekti, ki imajo majhen vpliv na naravo, kot sta obnova že obstoječih vetrnih turbin ali električnih kablov, morajo dovoljenja dobiti hitreje.
Nadalje želi Bruselj, da se stroški bolje delijo. Države članice, ki obe koristita električno povezavo v eni državi članici, na primer iz vetrnega parka, morata zanjo obe plačati.
Komisija je izračunala, da bo do leta 2040 za elektroenergetska omrežja potrebnih 1,2 bilijona evrov. Boljša integracija bo prihranila okoli 40 milijard, je izračunal Bruselj. Komisija želi v večletnem finančnem okviru (2028–2034) povečati energetski proračun z nekaj več kot 5 milijard na skoraj 30 milijard evrov.
Države članice in Evropski parlament si bodo zdaj predlog ogledali.
(10. december 2025)