Slovenija je med letoma 1980 in 2023 utrpela največjo gospodarsko škodo zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebnimi spremembami, na prebivalca v Evropi.
Slovenska prestolnica Ljubljana se zaradi geografskih značilnosti in prometne obremenjenosti že dlje časa sooča s slabo kakovostjo zraka, to potrjuje tudi rezultat posodobljenega spletnega pregledovalnika kakovosti zraka evropskih mest Evropske agencije za okolje.
Evropska komisija je na razpisu mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) za sofinanciranje z nepovratnimi evropskimi sredstvi namenila 167 milijonov evrov desetim slovenskim projektov, večino trenutno največjemu infrastrukturnemu projektu v Sloveniji, gradnji drugega železniškega tira od Divače do pristanišča Koper.
Predlogu sprememb evropskega podnebnega zakona, ki ga je predstavila Evropska komisija, je slovensko ministrstvo za okolje izreklo pogojno podporo ob pričakovanju ustreznega podpornega okvira za dosego cilja, bolj kritični pa so v nevladnih okoljskih organizacijah.
Evropska komisija v nedavno objavljenem pregledu stanja na področju pravosodja v EU za Slovenijo ugotavlja napredek na področju digitalizacije, med izzivi pa izpostavlja predolgo trajanje sodnih postopkov v zadevah s področja pranja denarja.
V Sloveniji po najnovejši raziskavi Eurobarometra skoraj devet desetin vprašanih podnebne spremembe vidi kot resen problem, približno tri četrtine jih je v boju proti podnebnim spremembam ukrepalo tudi samih.