Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Ministrstvo za zdravje želi pospešiti črpanje evropskih sredstev pri investicijah v zdravstvu
Ljubljana – V Sloveniji je delež počrpanih evropskih sredstev za investicije v zdravstvu zelo nizek. Glavni vir financiranja investicij v zdravstvu so proračunska sredstva s 44-odstotnim deležem, temu pa z 28-odstotnim deležem sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba.
Iz mehanizma REACT-EU je zagotovljenih 116,5 milijona evrov, trenutno pa je Slovenija na zgolj štirih odstotkih počrpanih sredstev. Pri drugem pomembnem viru financiranja investicij v zdravstvu, kohezijskem skladu, je od skupno zagotovljenih 71 milijonov evrov trenutno počrpanih slabih 20 odstotkov.
Med projekti, katerih črpanje je z vidika časovnice že kritično, je tudi energetska sanacija največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
“Ne želimo iskati krivcev za to. Naša naloga je, da do okvirnih in predvidenih časovnic počrpamo, kar se da največ, ali pa vsa sredstva,” je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot eno od rešitev je omenil tudi možnost prestrukturiranja dela sredstev. (2. avgust)
Vlada od Evropske komisije sprejela donacijo 1400 odmerkov cepiva proti opičjim kozam
Ljubljana – Vlada je v torek od Evropske komisije sprejela donacijo 1400 odmerkov cepiva Jynneos (Imvanex) proti opičjim kozam. Omenjeno cepivo je po mnenju Evropske agencije za zdravila najprimernejše cepivo proti opičjim kozam, donirana količina pa temelji na delitvi po številu prebivalcev države članice, so sporočili po seji vlade.
V Sloveniji so doslej potrdili 35 primerov opičjih koz. Dobra tretjina primerov je bila vnesena iz tujine – iz Španije, Italije ter Bosne in Hercegovine. Dobra tretjina posameznikov se je okužila v Sloveniji, za ostale pa kraja okužbe niso mogli opredeliti, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (2. avgust)
V Sloveniji huda suša; Evropska komisija objavila smernice za ponovno uporabo odpadne vode v kmetijstvu
Bruselj/Ljubljana – Slovensko kmetijstvo se letos sooča s sedmo hudo sušo v zadnjih 20 letih. Posledice pomanjkanja padavin in ponavljajočih se daljših obdobij hude vročine se na različnih območjih Slovenije kažejo različno, odvisno od več dejavnikov. Po prvih ocenah naj bi bila škoda na pridelkih od 20- do 100-odstotna, bolj točne podatke bo dalo skupno ocenjevanje škode, ki naj bi steklo septembra.
Evropska komisija je v sredo objavila smernice o varni ponovni uporabi očiščene komunalne odpadne vode v kmetijstvu. Z uporabo tega vira se lahko učinkoviteje prilagajamo podnebnim spremembam in spodbujamo učinkovitejše gospodarjenje z vodami v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, so poudarili v Bruslju. (3. avgust)
Plinska kriza: Geoplin v pogovorih za možne alternativne vire dobav plina
Ljubljana – Največji trgovec z zemeljskim plinom v Sloveniji Geoplin je dobil zeleno luč lastnikov za sklenitev pogodbe za dobavo zemeljskega plina iz t.i. zahodne smeri. Kot so v ponedeljek povedali v Geoplinu, dogovori s potencialnimi partnerji potekajo. Zaradi zaostrenih in negotovih geopolitičnih razmer po zmanjšanju dobav ruskega plina si podjetje prizadeva za dodatno diverzifikacijo nabavnih virov.
Geoplin tako sodeluje na razpisu za proste kapacitete na plinskem terminalu pri italijanskem Rovigu, preučuje pa tudi druge možne vire dobav plina. Geoplin se je pred časom potegoval tudi za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na LNG terminalu Krk na Hrvaškem, a neuspešno.
Geoplin se sooča z delnimi redukcijami dobav plina iz Rusije, ki ga nadomešča z alternativnimi nakupi. Slovenija je sicer 90-odstotno odvisna od ruskega plina, prav tako na svojem ozemlju nima skladišč, ampak jih najema v tujini. (1. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.