go to the original language article
“`html
“V današnjem geopoliticnem svetu moramo jasno poudariti, da smo edini pravi partner Zahodnega Balkana, in da so njihove teženje za pridružitev Evropski uniji resnične,” je povedal De Croo.
Od ruske vojaške invazije v Ukrajino leta 2022 je škripajoča evropska širitvena politika proti Zahodnemu Balkanu dobila nov zagon. “Vsi verjamemo, da je širitev najbolj geopolitična naložba v mir, varnost in blaginjo,” je potrdil Antonio Costa, novi predsednik Evropskega sveta.
V nasprotju s svojim predhodnikom Charlesom Michelom, ki je predlagal leto 2030, Costa ne postavlja konkretnega datuma za širitev. Tudi De Croo je poudaril, da mora biti pristop k EU temeljen na zaslugah in konkretnih reformah vsake kandidatke države. Ni “pristaš” velikanskega skoka kot leta 2004, ko se je enkratno pridružilo deset držav.
Na vrhu so države Zahodnega Balkana izrazile svoje frustracije glede počasnega poteka širitvenega procesa, je po zaključku povedal Costa. EU zadržuje članstvo regiji kot korenček, da bi nasprotovala gospodarskemu in geopolitičnemu vplivu Rusije in Kitajske, vendar se dosega le malo konkretnega napredka. Costa je poudaril, da sta Črna gora in Albanija edini dve državi, ki sta “v preteklem letu dosegli pomemben napredek”.
“Želimo postati 28. članica leta 2028. To je ambiciozno, a dosegljivo,” je izjavil črnogorski predsednik Jakov Milatovic. Po njegovih besedah bi to “poslalo močan in jasen signal vsem ostalim, da je širitveni proces še vedno živ in reforme se izplačajo”.
“`