Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Premier Golob: Dogovor voditeljev članic o pomoči Ukrajini tudi sporočilo zaveznikom
Bruselj – Slovenski premier Robert Golob je po zasedanju voditeljev držav članic EU dejal, da je dogovor o makrofinančni pomoči Ukrajini v višini 50 milijard evrov tudi sporočilo zaveznikom, da tudi oni zagotovijo pomoč Ukrajini. Da unija z dogovorom na četrtkovem vrhu pošilja močno sporočilo ZDA, sta menila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
“Dejstvo je, da je Evropska unija svoj del naloge oddelala,” je po dogovoru o svežnju pomoči Ukrajini za obdobje do leta 2027 povedal Golob. Dogovor pa bi moralo biti tudi sporočilo zaveznikom, da je zdaj na njih, da zagotovijo pomoč Kijevu.
Da gre za signal ZDA, kjer republikanci v kongresu blokirajo potrditev 61 milijard dolarjev dodatne pomoči Ukrajini, so se strinjali tudi von der Leyen, Michel in nemški kancler Olaf Scholz.
Golob je sicer pozdravil dogovor o reviziji dolgoročnega proračuna EU (MFF), del katerega je tudi pomoč Kijevu. Slovenija si je v proračunskih pogajanjih prizadevala, da se sredstva povečajo tudi za druge prioritete, ne samo za Ukrajino. Med temi je Golob naštel migracije, soočanje z naravnimi nesrečami in Zahodni Balkan.
“Vse tri prioritete, ki jih je Slovenija zagovarjala, so vključene v povečanje dolgoročnega proračuna,” je povedal in izrazil zadovoljstvo z dogovorom. Seveda bi bilo bolje, da bi bilo sredstev več, vendar pa je pomembno, da so, je še povedal premier. (1. februar)
Fajon na neformalnem ministrskem zasedanju predvsem o pomenu humanitarne pomoči za Gazo
Bruselj – Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU zavzela predvsem za nadaljnjo humanitarno pomoč civilistom v Gazi. Ponovila je, da Slovenija ne bo zaustavila financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA).
“Danes bo ključno sporočilo, vsaj z moje strani, da se mora nadaljevati humanitarna pomoč civilistom,” je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedala Fajon.
Ponovila je, da Slovenija ne bo zaustavila financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA), ki jo Izrael obtožuje vpletenosti v oktobrski napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas. UNRWA je po ministričinih besedah ta hip ključna za nadaljevanje pomoči in vzpostavitev pogojev za resne pogovore o rešitvi dveh držav.
Na zunanjem ministrstvu so sicer pripravili delovni dokument, t.i. non-paper, namenjen razmisleku o prihodnji politični arhitekturi v Gazi na podlagi izkušenj v BiH in na Kosovu.
“Slovenija ima svojo izkušnjo, ima izkušnjo tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu. In pogovarjali smo se, kako to izkušnjo prenesti na papir ne kot predlog, ampak kot izkušnjo, kako je takrat mednarodna skupnost ravnala, ko je šlo za ustavitev vojne in za tisti prvi korak naprej,” je še pred neformalnim zasedanjem povedala Fajon. (3. februar)
Na okrogli mizi enotni, da morajo novinarji nadaljevati zahteven boj proti dezinformacijam
Ljubljana – Novinarji imajo v boju proti dezinformacijam v procesu pred volitvami, tudi bližajočimi evropskimi, pomembno vlogo, a je njihovo delo zelo zahtevno, so poudarjali udeleženci okrogle mize Evropske volitve in dezinformacije – kaj lahko storimo mediji? Ob tem so se strinjali, da je boj proti dezinformacijam nujno nadaljevati.
“V kontekstu prihajajočih evropskih volitev opažamo zagon večjih dezinformacijskih kampanj, ki se osredotočajo na najpomembnejše politike EU,” je na okrogli mizi v Ljubljani, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije (PEK) v Sloveniji, dejala vodja predstavništva Jerneja Jug Jerše. Pri tem je omenila zeleni dogovor, pomoč Ukrajini ter skupno politiko priseljevanja.
V zadnjih letih vse več medijev preverja trditve, v Evropi pa je vse več ekip za preverjanje dejstev. Vodja skupine za preverjanje dejstev na nemški tiskovni agenciji dpa Stefan Voss je dejal, da je to dober znak, da pa potrebujemo še več takih ekip.
Odgovorna urednica portala Oštro Anuška Delić se s tem ni strinjala. “Preverjanje dejstev naj bi bilo delo novinarjev,” je poudarila. “S tem, ko to delajo posebne ekipe, smo bitko že izgubili,” je dodala.
Urednica rubrik Inšpektor, Fokus in Dejstva na POP TV Alenka Marovt bo s svojo ekipo tokrat preverjala dejstva že v sedmi volilni kampanji. Izpostavila je, da so ob spremljanju soočenj z leti ugotovili, da so se kandidati začeli zavedati preverjanja dejstev in zato pogosto dajejo nenatančne izjave brez konkretnih številk. S to težavo se je soočila tudi ekipa TV Slovenija na projektu Detektor leta 2019, je povedala novinarka TV Slovenija Maša Tomažin Hladen.
Mediji in novinarstvo so v procesu pred volitvami pomembni in imajo zahtevno vlogo, a ne morejo reševati vseh problemov, pa je dejal profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Igor Vobič. (2. februar)
Slovenija prevzela predsedovanje Strategiji EU za alpsko regijo
Postojna – Slovenija je s petkovim otvoritvenim dogodkom v Postojni začela enoletno predsedovanje Strategiji EU za alpsko regijo. Na njem so zbranim domačim in tujim predstavnikom predstavili program slovenskega predsedovanja ter najpomembnejše aktivnosti strategije v letu 2024.
Prioritete slovenskega predsedovanja Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP) so krožno gospodarstvo, prehod na vodno sodobno družbo ter kakovost življenja mladih v Alpah, je v uvodnem nagovoru povedal državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin.
Slovenija si bo prizadevala usmerjati politike za prehod v zeleno gospodarstvo v alpski regiji z ustvarjanjem trajnostnih rešitev za bolj učinkovito upravljanje virov, razogljičenje ter spodbujanje inovacij. Prav tako si želi okrepljenega naslavljanja trajnostnega upravljanja z vodnimi viri, mlade v alpski regiji pa želi vključiti v vsebinske razprave z namenom soustvarjanja prihodnosti v tem prostoru.
“V Sloveniji smo predani trajnosti in si želimo našo prelepo naravo ohraniti tudi za naslednje generacije. Zato je tudi izbira tematskih prioritet slovenskega predsedovanja EUSALP logična,” je dejal Štucin.
Slovensko predsedovanje se bo zato še posebej posvetilo poglobljenemu sodelovanju znotraj regije z iskanjem pravih rešitev za trenutne regionalne izzive.
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.