BRUŠEL (ANP) – Baltske države članice menijo, da morajo države EU, ki še ne porabijo 2 odstotka svojega bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, najprej “opraviti svojo domačo nalogo”, je dejala latvijska premierka Evika Siliņa. Latvija porabi 3,65 odstotka svojega BDP za obrambo, je dejala. Podpira predlog Von der Leyen o vlaganju 800 milijard evrov v obrambo, z omilitvijo pravil EU o proračunu (650 milijard) in posojili Komisije državam članicam (150 milijard).
Latvija je odprta za dodatne možnosti financiranja. Tudi Litva želi več, je dejal predsednik Gitanas Nausėda. Država želi postopoma povečati svoje obrambne izdatke na 5 do 6 odstotkov BDP. Financiranje komisarke Von der Leyen imenuje “dober začetek”, ki njegovi državi pomaga, vendar meni, da je treba kasneje pogledati na kombinacijo posojil in darov.
Nizozemska je proti skupnim posojilom.
Tudi Finska ima pozitivno mnenje o obrambnih načrtih predsednice Komisije. “Vidite, da se je EU nekaj naučila iz vojne v Ukrajini,” je dejal premier Petteri Orpo. “Rusija je in bo ostala stalna grožnja za EU in Evropo. Končno gradimo na močni obrambi.”
Španija meni, da vse to ni potrebno. Premier Sánchez meni, da je že sam pogovor o ponovnem oboroževanju grozen. “EU je politični projekt mehke moči.” Nadvsem on in druge južne države vidijo druge varnostne probleme kot države “na vzhodni flanki”, za katere je treba najti rešitve. “Moramo okrepiti naše mejne kontrole in okrepiti naš boj proti terorizmu in kibernetskim napadom.”
(20. marec 2025)