go to the original language article
Bruselj – Evropska komisija je v torek predstavila nov predlog za učinkovitejše postopke azila in varne tretje države. Državam EU naj bi olajšali prenos v varne tretje države. V prihodnje ne bi smela biti potrebna povezava med prosilcem in zadevno varno tretjo državo. Že prehod bi po predlogu moral biti dovolj za uporabo koncepta varnih tretjih držav.
Cilj je po besedah avstrijskega komisarja za migracije EU Magnusa Brunnerja (ÖVP) učinkoviteje oblikovati postopke azila ob upoštevanju temeljnih pravic in razbremeniti nacionalne organe. Koncept varne tretje države omogoča članicam, da prosilca za azil obravnavajo kot nedopustnega, če bi lahko v varni tretji državi dobili učinkovito zaščito. Da bi lahko ta koncept uporabili, morajo azilni organi po pravu EU trenutno dokazati povezavo med prosilcem in tretjo državo. Trenutni predlog predvideva, da takšna povezava v prihodnje ne bo več obvezna. Države EU se lahko same odločijo, ali želijo to merilo uporabiti ali ne.
Že prehod skozi varno tretjo državo bi po današnjem predlogu moral biti dovolj za uporabo koncepta. Poleg tega bi morala biti uporaba mogoča tudi, če dogovor med članico EU in varno tretjo državo zagotavlja, da lahko tam poteka preverjanje potreb po zaščiti. Ta možnost ne velja za nep accompanied minors, poudarja komisija. Da bi preprečili zamude in zlorabe, komisija prav tako predlaga, da pravna sredstva proti odločitvam o nedopustnosti na podlagi koncepta varne tretje države ne bi smela imeti več avtomatskega odložnega učinka.
Seznam varnih držav izvora EU trenutno obsega sedem držav
Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija naj bi veljale za varne države izvora v EU: Ta prvi, v EU veljavni seznam je Evropska komisija predlagala sredi aprila v Bruslju. S tem naj bi se postopki pospešili, saj imajo prošnje za azil iz teh držav le majhne možnosti za uspeh. Nacionalni seznami naj bi še naprej veljali.
“Zagotavljanje zaščite je globalna odgovornost – in EU to odgovornost prevzema. Članice so že več kot desetletje pod velikim migracijskim pritiskom. S paktom o migracijah in azilu so se komisija, članice in Evropski parlament dogovorili o skupnem sistemu za obvladovanje tega pritiska. Prenovljen koncept varne tretje države je še en instrument, ki članicam pomaga učinkoviteje obravnavati prošnje za azil – in to v popolnem skladu z vrednotami in temeljnimi pravicami EU,” je dejal Brunner v sporočilu za javnost.
Pakt o azilu EU mora biti uresničen do junija 2026
Vse dogovore ali uredbe s tretjimi državami je treba pred sklenitvijo sporočiti komisiji in preostalih članicah, da se zagotovi preglednost in spoštovanje zahtev EU prava, pravi bruseljskih organ. Predlogi Evropske komisije morajo pred začetkom veljavnosti še obravnavati in odobriti države EU in Evropski parlament. Pakt o azilu in migracijah EU mora biti uresničen do junija 2026. Reforma sistema azila EU predvideva številne zaostritve dosedanjih pravil. Cilj je omejiti neregularno migracijo.
Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je pozdravil predlog. “Možnost, da se postopki azila vodijo zunaj Evrope, je Avstrija dolgo zahtevala. To je nujno potrebno za strogo, trdo in zato tudi pravično azilno politiko. Hvala komisarju Magnusu Brunnerju za dosledno uresničevanje poti, ki jo je izbrala Avstrija,” je dejal Karner v sporočilu.
Tudi Lukas Mandl, varnostni govorec ÖVP v Evropskem parlamentu, je pozdravil predlog. “Nova pravila za vračanje, ki jih je predlagal komisar Magnus Brunner, so dobra. Ključni vidik je možnost, da se osebe brez pravice do prebivanja vrnejo v varne tretje države. Če bi bila za to nujna individualna povezava teh oseb z ustrezno tretjo državo, bi to sistem pripeljalo do absurdnosti,” je dejal Mandl v sporočilu za javnost.
“Nov predlog Magnusa Brunnerja razrahlja temeljne pravice za ljudi, ki iščejo zaščito,” je kritiziral Thomas Waitz, vodja delegacije Zelenih v Evropskem parlamentu, v sporočilu za javnost. “‘Iz oči – iz srca’ ne bi smelo biti osnova politike migracij EU. Pravica do zaščite v EU je zdaj delno onemogočena. Nov pakt o azilu in migracijah se šele uvaja, nova pravila pa tukaj ustvarjajo le še več zmede in pravne negotovosti.” (20.05.2025)