de flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by APA.

Države EU neenotne glede direktive proti lažnim praksam

by AI | 02.Dec 2024 | Europe in brief AI

Z načrtovano direktivo za boljše delovne pogoje pri praksah naj bi se preprečilo izkoriščanje praktikantk in praktikantov. Čeprav bi lahko obstajalo precejšnje soglasje glede cilja, se države EU v ponedeljek niso mogle dogovoriti o skupnem stališču glede predloga Evropske komisije.

Arhivska slika - Avstrijski minister za delo želi preprečiti dodatno birokracijo, je povedal predstavnikom tiska. Foto: Florian Wieser/APA

Po vsej EU/Bruselj – Ministri za delo iz 27 držav članic EU se niso mogli dogovoriti o strožjih pravilih za prakso. To je v ponedeljek v Bruslju sporočilo madžarsko predsedstvo EU. Države EU niso enotne, kako daleč naj bi šla predlagana direktiva EU. Avstrijski minister Martin Kocher je pred današnjim srečanjem ministrov pozdravil cilje direktive, vendar ne bi smelo priti do “nepotrebne dodatne birokracije in poročanja”.

Direktiva EU, ki jo je marca predstavila Evropska komisija, naj bi delodajalcem prepovedala, da vajence plačujejo in obravnavajo drugače kot druge zaposlene, razen če obstajajo objektivni razlogi za to. To bi lahko bile različne naloge ter manjša odgovornost ali delovna obremenitev. Poleg tega naj bi države članice EU strožje nadzorovale, da praksa ni pravzaprav prikrita delovna razmerja. Toda komisija se je umaknila pred popolno prepovedjo neplačanih praks, kot jo je zahteval Evropski parlament.

Že predložen kompromisni tekst z omejitvami

Po navedbah tiskovnega predstavnika madžarskega predsedstva so predložili več kompromisnih tekstov, ki so že precej omiljeni v primerjavi s tekstom komisije. Nekatere države pa so zahtevale nadaljnje izjeme. Druga skupina držav pa si želi bolj daljnosežne in manj fleksibilne direktive. Direktive so zakonski besedili EU, ki postanejo obvezne za državljane in podjetja šele, ko jih posamezne države prenesejo v nacionalno zakonodajo – pri prenosi imajo države določen manevrski prostor.

“Gre za preprečevanje lažnih praks, torej izkoriščanje mladih,” je dejal Kocher novinarjem v Bruslju. “Pomembno pa je, da je izvedba taka, da podjetja še naprej ponujajo prakse in da ni nepotrebne dodatne birokracije in poročanja.” (02.12.2024)