go to the original language article
Bruselj/Dunaj (APA) – Po več kot 25 letih pogajanj je prostotrgovinski sporazum Evropske unije z južnoameriškimi državami Mercosur praktično sklenjen. Veleposlaniki 27 držav EU so v petek večinsko odobrili sporazum. V Avstriji so odzivi mešani: predstavniki gospodarstva so zadovoljni, kmetje in okoljevarstveniki pa razočarani. Avstrija je bila zaradi sklepa parlamenta vezana na ne.
S današnjim dogovorom bo lahko predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum verjetno prihodnji teden podpisala s partnerji Mercosurja Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem. Francija in Poljska sta ostali pri svojem ne, bili pa sta preglasovani zaradi spremembe stališča sprva kritične Italije. Nemški zvezni kancler Friedrich Merz je govoril o “mejniku”, predstavniki avstrijskega in nemškega gospodarstva pa so izrazili olajšanje.
Sporazum je usmerjen v vzpostavitev največje prostotrgovinske cone na svetu z več kot 700 milijoni prebivalcev. Nazadnje se je povezavi Mercosur pridružila tudi Bolivija. Podporniki, kot so Evropska komisija ter Nemčija in Španija, v tem vidijo priložnost za odpiranje novih trgov, nadomestitev izgube poslov zaradi ameriških carin in z dostopom do pomembnih surovin zmanjšanje odvisnosti od Kitajske.
Nasprotniki, kot je na primer Francija, pa se bojijo povečanja uvoza poceni živil, kot so govedina, perutnina in sladkor, ki bi domače kmete spravila pod pritisk. Po vsej EU je že prišlo do protestov kmetov. V petek so bile znova blokirane avtoceste v Franciji in Belgiji, tudi na Poljskem so kmetje odšli na ulice. V Avstriji so se prav tako razplamtele strasti.
Avstrijski kmetje nezadovoljni
Podporni glasovi so prihajali iz gospodarstva, nasprotni pa iz kmetijskega in okoljskega tabora. To se je pokazalo tudi znotraj ÖVP in njenih ustreznih zvez – gospodarska zveza za, kmečka zveza proti. Iz načeloma do sporazuma kritične SPÖ so prišle od župana Dunaja Michaela Ludwiga spravljive besede, med drugim s sklicevanjem na zaščitne klavzule za kmete in geopolitične razmere. FPÖ in Zeleni sporazum zavračajo, tako kot na primer tudi okoljevarstveniki iz Global 2000 ali Greenpeacea. NEOS sporazum podpirajo.
“Dogovor o sporazumu EU-Mercosur je mejnik v evropski trgovinski politiki in pomemben signal naše strateške suverenosti in sposobnosti delovanja,” je v Berlinu izjavil nemški kancler Merz. “S sporazumom krepimo naše gospodarstvo in trgovinske odnose z našimi partnerji v Južni Ameriki – to je dobro za Nemčijo in za Evropo,” je poudaril Merz in dodal: “Vendar: 25 let pogajanj je bilo predolgo. Zdaj je pomembno, da se naslednji prostotrgovinski sporazumi hitro sklenejo.” Med drugim si prizadevajo tudi za takšen sporazum z Indijo, kamor kancler potuje v nedeljo.
“Boj še ni končan”
S sporazumom, ki ga mora potrditi še Evropski parlament, bi odpravili carine v višini štirih milijard evrov na izvoze iz EU. EU in Mercosur želita razširiti trgovino z blagom, ki je leta 2024 znašala 111 milijard evrov. Da bi prepričala skeptike, je Evropska komisija uvedla zaščitne ukrepe, ki omogočajo začasno ustavitev uvoza določenih kmetijskih proizvodov. Poleg tega naj bi se zaostrili uvozni nadzori in vzpostavil krizni sklad. Popuščanja pa niso zadostovala, da bi prepričali Poljsko ali Francijo. So pa privedla do tega, da je Italija svoje stališče iz “ne” decembra spremenila v “da” v petek. S tem je bila dosežena potrebna večina.
Boj pa še ni končan, je dejala francoska kmetijska ministrica Annie Genevard. Napovedala je, da se bo zavzemala za zavrnitev v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko bilo glasovanje tesno. Tudi evropske okoljske organizacije sporazum zavračajo. Predsednik odbora za trgovino parlamenta, nemški socialdemokrat Bernd Lange, pa je izrazil zaupanje, da bo sporazum sprejet. Končno glasovanje bi bilo verjetno mogoče aprila ali maja. (09.01.2026)