go to the original language article
Države EU so v petek, na podlagi besedila, ki ga je pripravilo poljsko predsedstvo, dosegle skupno stališče glede predpisov o uporabi novih genomskih tehnik (NGT) v rastlinski pridelavi. Pogajanja z Evropskim parlamentom o tej zadevi se lahko začnejo konec aprila.
V petek so ambasadorji držav članic pri EU, pod vodstvom poljskega predsedstva, zaključili več kot leto in pol trajajoča pogajanja, ki so bila vodena s strani treh prejšnjih predsedstev, torej španskega, belgijskega in madžarskega, o novih regulacijah NGT.
Gre za izvzetje rastlin, ki so nastale z uporabo nekaterih tehnik NGT, iz strogih predpisov glede gensko spremenjene hrane, torej tako imenovanih GSO, pod katere so doslej sodile. To ni bilo upravičeno, saj – kot zatrjujejo evropski zakonodajalci – so razlike med NGT in GSO prevelike, da bi bile tehnike regulirane na enak način. Pri GSO namreč pride do križanja vrst, v rastline pa se uvajajo celotni “paketi” tujih genov, čeprav genomske tehnike omogočajo tako natančne modifikacije, da bi do njih prišlo tudi v naravi. Nove regulacije omogočajo povečanje odpornosti pridelovalnih rastlin na podnebne spremembe, kot so suše ali poplave, ter zmanjšanje porabe pesticidov in umetnih gnojil.
Predlagana zakonodaja deli rastline NGT na dve kategoriji, ki bosta podvrženi različnim regulacijam. Prva je NGT1, torej rastline, ki so bile podvržene tako drobnim modifikacijam, da so možne tudi s konvencionalnimi metodami, nove genomske tehnike pa zgolj pospešijo ta proces. Druga skupina je NGT2, torej rastline, kjer je prišlo do več kot 20 modifikacij, takšen učinek bi bilo v naravi težko doseči.
Prva skupina naj bi bila izvzeta iz določb o GSO, druga pa bo še vedno podvržena omejitvam, pridelovalci pa bodo dolžni opraviti oceno tveganja, povezano s pridelavo rastlin, in pridobiti dovoljenje za njihovo uvedbo na trg. Države bodo lahko prepovedale pridelavo NGT2.
Usklajen osnutek uredbe prav tako izvzema uporabo tehnik NGT v ekološki pridelavi.
Države članice bodo zdaj začele pogajanja z EP, med drugim o pravilih patentiranja in označevanja NGT. Tukaj, kot se govori v Bruslju, pogovori lahko zapleteni, saj je nekaj novih genomskih tehnologij, ki vse pripadajo nekomu. Po navadi gre za univerze ali raziskovalne enote, ki jih licencirajo velikim podjetjem, ta pa že proizvajajo spremenjeni semenski material.
Trenutno trg obvladujejo štiri mednarodne multinacionalke, vendar države EU zagovarjajo, da bi bil razvoj široko dostopen kmetom, in ne da ostaja v rokah velikih korporacij. Zato je v osnutku uredbe govora o ustanovitvi strokovne skupine za patente NGT, dokument pa zavezuje KE, da leto po začetku veljavnosti regulacij pripravi poročilo o vplivu patentiranja, med drugim na pridelavo in konkurenčnost sektorja. Pogovori se bodo nanašali tudi na pravila označevanja rastlin NGT, zlasti tistih v drugi kategoriji.
Kot je izvedela PAP iz virov EU, kljub temu da je državam EU uspelo doseči dogovor glede nadaljnjih pogajanj, so stališča prestolnic razdeljena. V Evropi je pionir pridelave rastlin z uporabo NGT Velika Britanija, v EU pa je več držav t. i. halkov, ki bi želele sprejeti britanske metode, vključno z dovoljenjem uporabe NGT v ekološki proizvodnji. To so, med drugim, Švedska, Danska in Španija.
Obstajajo tudi skeptične države, med njimi so – čeprav iz različnih razlogov – Nemčija in Avstrija. Skepticizem Avstrije izhaja iz dejstva, da je ta država voditeljica z 25% ekološke proizvodnje v EU, tako da iz ekonomskih razlogov ne želi dovoliti v svoje pridelke rastlin NGT. Skepticizem Nemčije temelji na političnih razlogih, ker je tamkajšnje kmetijsko ministrstvo še vedno v rokah Zelenih, ki se oddaljujejo od NGT.
Na Poljskem se tema NGT dolga leta ni obravnavala. Še leta 2023 – po tem, ko je KE predstavila predlog predpisov – so oblasti izdale negativno mnenje. Ministrstvo za kmetijstvo se je pred kratkim lotilo te zadeve in vladajoči so pripravljeni na pogajanja.
K delu so naklonjene velike evropske kmetijske organizacije, kot sta COPA in COGECA, ki so v sredo ponoči poudarile pomen zakonodaje za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi in obnovitev inovativnosti. (14.03.2025)