Bruselj – Devetnajst držav članic Evropske unije na čelu z Belgijo skupaj z nečlanico Norveško si prizadeva za prostovoljen ali prisilen povratek afganistanskih priseljencev, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje ali se soočajo s kazenskim pregonom. To izhaja iz pisma evropskemu komisarju Magnusu Brunnerju, na katerega je opozoril portal Euractiv. Med podpisanimi predstavniki dvajsetih vlad je tudi češki minister za notranje zadeve Vít Rakušan.
“Čas je za odločen in usklajen odziv, da bi EU ponovno pridobila nadzor nad migracijo in našo varnostjo,” je dejala Euractivu belgijska ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt. Poleg Češke in Belgije so med podpisniki tudi predstavniki Bolgarije, Estonije, Finske, Irske, Italije, Cipra, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Avstrije, Grčije, Slovaške in Švedske. Podpis pod pismo je dodala tudi norveška ministrica za pravosodje Astri Aas-Hansen, katere država sicer ni članica EU, je pa tesno povezana z unijo, vključno s schengenskim območjem brez notranjih meja.
Države nujno pozivajo Evropsko komisijo (EK), naj omogoči vrnitev Afganistancev, ki nimajo zakonitega pravice do bivanja v EU, zlasti če jih obravnavajo kot grožnjo javnemu redu. Pismo nadalje poziva k tesnejšemu usklajevanju med EK, Evropsko službo za zunanje delovanje in pripravljenimi državami EU. Predlaga tudi skupno misijo EU v Afganistanu. Trdi, da si EU že ne more privoščiti neaktivnosti.
Države prav tako predlagajo, da se unijska mejna agencija Frontex bolj vključi v organizacijo vrnitev preko reintegracijskega programa EU. Trenutno stroške krijejo same vlade, kar je po mnenju pisma privedlo do razdrobljenega in dragega postopka. Mandat agencije Frontex naj bi bil ponovno pregledan leta 2026. (18. oktober)