go to the original language article
BRUSEL – Evropska komisija je v poročilu v okviru mehanizma za spremljanje brezvizumskih režimov ugotovila, da obstaja usklajenost partnerjev z Zahodnega Balkana, vključno s Srbijo, z zahtevami EU za potovanja brez vizumov in podala priporočila za nadaljnje izboljšave glede te zadeve.
Poročilo Komisije kaže, da obstaja možnost ogrožanja brezvizumskega režima le v primeru Gruzije. Evropska komisija je sporočila, da je 6. decembra sprejela sedmo poročilo v okviru Mehanizma za začasno prekinitev viz, ki spremlja brezvizumske režime EU s partnerji z Zahodnega Balkana in iz Vzhodnega partnerstva, pa tudi z državami Vzhodnih Karibov in Latinske Amerike. Komisija je ocenila, da sta Srbija in Albanija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija izvedli ukrepe za odgovor na nekaj priporočil iz šestega poročila v okviru Mehanizma za začasno prekinitev viz, vendar morajo sprejeti dodatne ukrepe, še posebej uskladiti svoje vizumske politike z vizumsko politiko EU. “Za sosedstvo EU ostaja nadaljevanje procesa vizne liberalizacije močno sredstvo za podporo reformam in krepitev sodelovanja z EU na področju migracij, upravljanja meje in varnosti,” je sporočila Komisija. V poročilu sta navedeni dve priporočili, ki se nanašata na Srbijo, s katerima se pričakuje dodatni napredek pri usklajevanju vizumske politike s seznamom držav, za katere je potrebna viza za vstop v EU, ter pri popolnem izvajanju določbe o državljanih tretjih držav iz sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Srbijo. V poročilu je izpostavljeno, da ima Srbija brezvizumski režim s 16 državami, katerih državljani potrebujejo vize za vstop v EU, vendar je zapisano tudi, da je Srbija uvedla poln vizumski režim za državljane šestih držav, da bi bolje uskladila svojo politiko z EU politiko.
Zaradi tveganja neregularnih migracij v EU Komisija pričakuje hitrejši napredek Srbije pri usklajevanju vizumske politike. Na področju sodelovanja glede migracij, upravljanja meje in ponovnega sprejema, se opozarja, da Srbija nadaljuje s pozitivnim sodelovanjem pri izvajanju Akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan in izvaja novo strategijo integriranega upravljanja mej za obdobje 2022-2027 ter akcijski načrt za 2022-2024. Poudarjeno je tudi sodelovanje Srbije na področju migracij in upravljanja mej s Frontexom in državami članicami EU, kot tudi njeno sodelovanje v varnostnih vprašanjih z agencijami, kot so Europol, Eurojust in Interpol. Kar zadeva Ukrajino in AP KiM, je Komisija ocenila, da se še naprej izpolnjujejo pogoji za vizno liberalizacijo, vendar je potrebno sprejeti ukrepe, da se odzove na priporočila Komisije.
Vendar pa, ko gre za Gruzijo, je navedeno, da so glede na nedavne dogodke v državi, potekajo razmisleki o možni aktivaciji mehanizma za začasno prekinitev viz za določene kategorije ljudi. Gruzija istočasno poziva, naj sprejme dodatne nujne ukrepe, da odgovori na priporočila Komisije, zlasti na področju varstva temeljnih pravic, da bi se izognila aktivaciji tega mehanizma in nadaljevala z izpolnjevanjem standardov za vizno liberalizacijo. Evropska komisija je sporočila, da bo nadaljevala spremljanje izpolnjevanja pogojev za vizno liberalizacijo in da bodo rezultati glede te zadeve vključeni v njen letni paket o širitvi in, kjer je to relevantno, v pogajanja o pristopu k EU. V poročilu je navedeno, da potovanje brez vizumov “olajšuje mobilnost in medsebojne stike, spodbuja sektor potovanj in turizma ter promovira kulturno in akademsko izmenjavo”, vendar je opozorjeno, da lahko predstavlja pomembne izzive v zvezi z neregularnimi migracijami in varnostjo. Komisija je sporočila, da bo nadaljevala s poročanjem Evropskemu parlamentu in Svetu enkrat letno. (9. december)