Ekspertka: leta 2024 je Unija doživela poraz v boju proti dezinformacijam

“`html

Ruska vmešavanja v volitve v Romuniji, Moldaviji in Gruziji je pokazala, da EU izgublja boj z dezinformacijami na spletu – meni Alice Stollmeyer iz think tanka Defend Democracy. Moderacija vsebine ni dovolj; potrebna so širša dejanja, kot so ostrejše sankcije za hibridne napade – je ocenila strokovnjakinja v pogovoru z PAP.

Čeprav je Evropska unija sprejela nove mehanizme za boj proti dezinformacijam na spletu, vključno z uredbami o digitalnih storitvah (DSA) in kodeksom ravnanja glede dezinformacij, ter je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bo ena od prioritet nove EK Evropski ščit za demokracijo, torej strategija za zaščito demokracije pred tujimi vplivi, so nedavni volilni dogodki v Romuniji, pa tudi v Moldaviji in Gruziji, pokazali, da EU trenutno izgublja boj proti dezinformacijam na spletu.

V Romuniji je bil komunikator TikTok obtožen podpore proruski kandidatki radikalne desnice Calinovi Georgescu med predsedniško kampanjo. Takšne prakse so povzročile, da je političarka, prej neznana, nenadoma pridobila na priljubljenosti in zmagala v prvem krogu volitev, vendar je bil njihov rezultat končno razveljavljen. Prej jeseni je Rusija neuspešno poskušala poseči v predsedniške volitve v Moldaviji, med drugim z vodenjem spletnih kampanj za očrnitev takratne (in ponovno izvoljene) predsednice Maie Sandu ter širjenjem lažnih novic o EU in Zahodu. Moskva je na učinkovit način posegla tudi v oktobrske parlamentarne volitve v Gruziji, ki jih je dobila Rusiji prijazna stranka Gruzijski sen.

Po mnenju Stollmeyer, vodje bruseljskega think tanka Defend Democracy, se EU rada hvali s svojimi dosežki v boju proti dezinformacijam, vendar v resnici ni sposobna predstaviti merljivih podatkov, ki bi dokazovali njeno učinkovitost. “Vprašajmo se: ali se je v zadnjih mesecih zmanjšalo število laži in dezinformacij na spletu? In število lažnih profilov in manipulativnih kampanj? ” – se je vprašala analitičarka v pogovoru z PAP.

Po njenem mnenju, dokler EU ne začne boj proti vzrokom dezinformacij, namesto njihovim manifestacijam, ne bo učinkovita. “Potrebujemo širša dejanja. Dezinformacije so le eno od vojnih orodij, ki jih uporablja Kremlj. V Moldaviji in Gruziji je bil uporabljen veliko več kot le dezinformacija. To je bilo celotno spekter hibridnih napadov” – je opazila Stollmeyer.

Strokovnjakinja je poudarila, da si EU ne more privoščiti, da bi bil Evropski ščit demokracije, predstavljen s strani von der Leyen, omejen samo na boj proti dezinformacijam. “Tudi če bi razširili doseg te strategije tudi na vplive in posege iz tujine, kot si to želi Evropska služba za zunanje delovanje (ESDZ), bomo še vedno zamudili cilj. Po več kot desetletju institucionalne igre na slepo, ki je osredotočena na preverjanje dejstev in blokiranje vsebin, ki so se že pojavile, bi morali vedeti, da to ni dovolj. Učinkovitejše in hitrejše izvrševanje DSA in predpisov o zaščiti digitalnih podatkov je dober začetek, vendar potrebujemo tudi zakon o digitalni poštenosti, ki bo omejil polarizirajoče algoritme in zasnove socialnih platform, ki uporabnike zasvojijo” – je argumentirala analitičarka.

Stollmeyerjeva meni, da mora EU nujno vzpostaviti evropsko digitalno infrastrukturo, ki bi dajala prednost javnemu dobremu, sprejeti celovito politiko obrambe pred hibridnimi grožnjami in povezati Evropski ščit demokracije z novo unijsko strategijo za pripravljenost. “To bo Uniji omogočilo uporabo vseh orodij za boj proti grožnjam demokraciji” – je ocenila.

Stollmeyer je opozorila, da je treba ukrepati hitro, saj se bodo dezinformacijski napadi le še stopnjevali in izkoriščali nove tehnologije, kot so AI, klepetalni robotki ali virtualna resničnost. “Problem se bo povečeval, saj nasprotnikom, torej antidemokratičnim silam, postaja vedno lažje uporabljati tehnologijo kot orožje. Obrambni ministri in obveščevalne službe prav tako opozarjajo na vse večje poskuse sabotaže po vsej Evropi in ocenjujejo, da bi lahko Rusija v nekaj letih stopnjevala svojo imperialno vojno proti eni ali več članicam NATO. Če prihodnost naših demokracij temelji na naši pripravljenosti in odpornosti, moramo začeti delati že danes” – je pozvala. (28.12.2024)

“`