Have the article read by OpenAI (Beta). Please note that AI translations may take some time to process.Vlada zaradi energetske draginje v pripravo obsežnega svežnja pomoči gospodarstvu za prihodnje leto
Energetska draginja podobno kot v drugih državah ogroža tudi slovensko gospodarstvo. Vlada je minuli teden potrdila 40-milijonski ukrep za učinke v tem letu, ob tem pa iz gospodarskih vrst prihajajo opozorila, da bodo težave še bistveno večje v letu 2023. Premier Robert Golob je v ponedeljkovih nastopih na TV Slovenija in POP TV povedal, da bo september namenjen intenzivni pripravi novega svežnja ukrepov za pomoč gospodarstvu v letu 2023, ki bi lahko znašal tudi do ene milijarde evrov.
Golob je menil, da je letos problemov sorazmerno malo, po analizi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) naj bi draginja prizadela 27 odstotkov podjetij. V prihodnjem letu pa bo z draginjo obremenjeno celotno gospodarstvo, potrebna pomoč pa bi lahko dosegla znesek do ene milijarde evrov, je dejal in napovedal, da naj bi čez dva tedna razpravo o tem zagnali na vrhu gospodarstvenikov.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je premierjeve napovedi v torek ob robu obiska mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra pospremil z besedami, da bo vlada poskušala gospodarstvo ohraniti nad vodo, nato pa zagotoviti, da bo ostalo konkurenčno. Da se bodo težave podjetij v letu 2023 poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se spopadajo z visokimi veleprodajnimi cenami energentov, so opozorili tudi na GZS. (22. in 23. avgusta)
Državni zbor sprejel zakon o znižanju DDV na energente
Ljubljana – Državni zbor je sprejel zakon o znižanju davka na dodano vrednost (DDV), s katerim se bo v letošnji kurilni sezoni, od septembra do konca maja 2023, znižal DDV na elektriko, zemeljski plin, les za kurjavo in na daljinsko ogrevanje s sedanjih 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Gre za ukrep v okviru vladnega odziva na energetsko draginjo, izpad davčnih prihodkov pa bo znašal 130 milijonov evrov. Pred tem je vlada s 1. septembrom že zamrznila cene električne energije in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce.
Pri tem vlada zastopa stališče, da je ukrep znižanja DDV učinkovit le, če ga predhodno spremlja regulacija cen. Le tako se po mnenju vlade učinek nižjega DDV izrazi v nižjih cenah za končne uporabnike.
V tej luči je premier Robert Golob odgovoril tudi na pozive k znižanju DDV za hrano. Kot je dejal, naj bi najprej spremljali cene osnovnih živil in se šele oktobra odločili za morebitno regulacijo. Če bo vlada tako presodila, ni izključil tudi možnosti znižanja DDV za hrano. (23. avgust)
Zunanja ministrica Fajon ni naklonjena omejevanju turističnih vizumov za Ruse
Ljubljana/Alpbach – Zunanja ministrica Tanja Fajon se je na povabilo avstrijskega kolega Alexandra Schallenberga udeležila Evropskega foruma Alpbach v Avstriji. Na panelni razpravi o geopolitičnem prebujenju EU je povedala, da ni naklonjena omejevanju turističnih vizumov za ruske državljane v okviru sankcij EU proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino.
“Nisem naklonjena omejevanju turističnih vizumov. Morebitne vizumske omejitve bi preprečile odhod iz države tudi ljudem, ki nasprotujejo Putinovi politiki in želijo zapustiti Rusijo. Menim, da bi bila ukinitev vizumov tvegana poteza, ki bi se lahko vrnila kot bumerang,” je dejala ministrica Fajon v razpravi.
Slovenija sicer še ni sprejela stališča do predloga, da bi v okviru sankcij EU proti Rusiji ruskim državljanom prenehali izdajati turistične vizume. Na zunanjem ministrstvu so sredi meseca za STA ob tem napovedali, da bo Slovenija tako kot doslej “iskala rešitve skupaj z državami članicami EU”. (24. avgust)
Poročilo JRC: Skoraj polovico Evrope ogroža suša, med huje prizadetimi tudi Slovenija
Bruselj – Skoraj polovico Evrope ogroža suša, opozarja poročilo, ki ga je v ponedeljek objavilo Skupno raziskovalno središče (JRC), znanstvena služba Evropske komisije. Med najhuje prizadetimi državami oziroma regijami, kjer bo suša znatno zmanjšala letino poljščin, poročilo omenja tudi Slovenijo.
Države oz. regije, ki jih je suša najhuje prizadela, so Španija, Francija, osrednja in severna Italija, osrednja Nemčija, Madžarska, Romunija, Slovenija in Hrvaška.
Na teh območjih se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem dežja, poleg tega so bile v času cvetenja in zorenja pridelkov še visoke temperature oz. vročinski valovi, kar ima za posledico zmanjšanje letine, ugotavlja JRC. Ob tem navaja, da bodo še posebej prizadete letine koruze, soje in sončnic.
Slovenska vlada je kmetom že ponudila možnost, da škodo, ki je nastala zaradi suše, uveljavljajo kot višjo silo, če ne izpolnjujejo pogojev iz naslova ukrepov kmetijske politike. Ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje hude suše že poteka, končano naj bi bilo do 30. septembra. (23. avgust)
Razpoloženje potrošnikov vztraja na najnižji ravni po začetku epidemije
Ljubljana – Zaupanje slovenskih potrošnikov je avgusta ostalo na najnižji ravni po začetku epidemije covida-19. Vrednost kazalnika je po podatkih državnega statističnega urada ostala na julijski ravni, od dolgoletnega povprečja pa je bila za 17 odstotnih točk nižja. V medletni primerjavi je bila vrednost kazalnika nižja za 19 odstotnih točk.
Medletno so se poslabšale vse štiri komponente, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov: pričakovanje glede gospodarskih razmer v državi za 25 odstotnih točk, pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 22 odstotnih točk, ocena trenutnega finančnega stanja v gospodinjstvu za 17 odstotnih točk in pričakovanja glede večjih nakupov za 11 odstotnih točk.
Pričakovanja potrošnikov glede gibanja cen v prihodnjih 12 mesecih so še naprej pesimistična. Da bodo cene v prihodnjih mesecih rasle hitreje, jih je julija ocenilo 56 odstotkov, avgusta pa 42 odstotkov. (23. avgust)
Ta prispevek je pripravljen na podlagi uredniškega izbora, ki temelji na poročanju STA o Evropski uniji. Uredniško odgovornost za to objavo nosi STA. Tovrstni prispevki so objavljeni ob ponedeljkih in četrtkih.