go to the original language article
Začelo se je konec januarja na Hrvaškem: prejšnje tedne je v državi potekovala pomembna številka bojkotov v supermarketih, saj so državljani izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi naraščajočih cen, nezadovoljstvo, ki ga delijo državljani drugih držav članic EU in nekaterih od tistih, ki želijo vstopiti v evropsko skupnost.
Bojkot trgovin je začela Facebookova skupina z imenom “Alo, inšpektor” (“Halo, inspektore” v hrvaščini). Gibanje so podprle potrošniške organizacije, delavski sindikati, politične stranke in celo minister za gospodarstvo.
“Danes ponovno bojkotiramo vse, od supermarketov do lekarn, pekarn, kavarn in restavracij. Ne vstopajmo v nobeno trgovino niti najemajmo storitev,” je dejal Josip Kelemen, svetovalec ene od potrošniških združenj, ki so organizirala bojkot “Halo, inspektore”.
Keleman je to izjavo podal pred tretjim krogom hrvaških bojkotov 7. februarja. Pobuda se je začela z objavami na socialnih omrežjih, ki so državljane pozivala, naj se vzdržijo kakršnih koli nakupov. Od takrat se je gibanje razširilo po balkanski regiji do Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Severne Makedonije, Bolgarije in Srbije.
Manj kruha v košari
Težava je dvojna – po eni strani visoke cene otežujejo mnogim potrošnikom, da preživijo, po drugi strani pa lokalni proizvajalci pravijo, da ne morejo tekmovati z velikimi verigami, ker so uvozi cenejši in cene, ki jih prejemajo, ne pokrivajo stroškov proizvodnje.
Ekonomisti pojasnjujejo novi val zviševanja cen na Hrvaškem z močnim povečanjem osebne potrošnje in skupnega domačega povpraševanja ter z omejeno ponudbo. Velik del povečanja povpraševanja je ustvarjeno s strani države zaradi velikega pritoka evropskih sredstev, konvergenčnih skladov in sredstev za okrevanje po pandemiji.
Stroški življenja se povečujejo po vsej EU, saj plače ne sledijo naraščajočim cenam hrane.
Širjenje bojkotov
Potrošniki v državah, ki kandidirajo za vstop v EU, kot so Bosna in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija in Črna gora, so prav tako zboleli za “virusom” bojkotov.
Državljani v Bosni in Hercegovini vedno bolj čutijo pritisk zaradi naraščajočih cen – življenjski standard pada, ker plače ne sledijo naraščajočim življenjskim stroškom. Da bi to težnjo obrnili, je neformalna organizacija “Bojcot u BiH” (BiH so začetnice za Bosno in Hercegovino) pozvala na socialnih omrežjih k bojkotu 7. in 8. februarja velikih trgovskih verig. Njihov promet se je zmanjšal v teh dveh dneh.
Na Severnem Makedoniji so bili supermarketi pol prazni 31. januarja in 7. februarja, saj so ljudje nakupovali na tržnicah in v lokalnih trgovinah ali pa sploh niso nakupovali. Državljani so podprli kampanjo, čeprav so izrazili dvome, ali lahko enodnevni bojkot reši težave, poudarjajoč, da se cene stalno dvigajo, medtem ko plače ostajajo nespremenjene. Pred bojkotom so nekatere trgovske verige sporočile popuste in ugodnosti za potrošnike, medtem ko so krivdo za zvišanje cen pripisale svojim dobaviteljem.
Srbijska potrošniška organizacija “Efektiva” je pozvala potrošnike na enodnevni bojkot trgovskih verig 31. januarja, opominjajoč, da je oktobra lani Komisija za zaščito konkurence začela postopke zoper štiri trgovske verige zaradi suma arbitrarnega določanja cen. Prav tako so napovedali nov bojkot z geslom “Ali vas hočejo ropati ali ne?”. Od 10. februarja naj bi bilo pet velikih trgovskih verig tarča bojkotov pet dni.
Bojkoti so potekali v sosednji Črni gori 31. januarja ter 7. in 8. februarja. “Dnevno smo priče brezprecedenčnim zvišanjem cen osnovnih izdelkov, medtem ko lastniki velikih verig kopičijo dobičke na račun ljudi. Čas je, da rečemo: dovolj je!”, je zapisala na socialnih omrežjih organizacija “Alternative Montenegro”.
Akcijo je podprl premier Milojko Spajić, nekatere nevladne organizacije in sindikati, medtem ko sta ji nasprotovala Gospodarska zbornica in Zveza potrošnikov Črne gore.
Ideja se širi tudi v Bolgariji, kjer so štiri organizacije danes pozvale k bojkotu trgov in trgovin z živili, po navedbah Velizarja Enčeva, koordinatorja pobude in nekdanjega veleposlanika Bolgarije na Hrvaškem.
Zaenkrat ta gibanje ni vplivalo na Albanijo in Slovenijo, medtem ko so Romuni neodločeni.
Romuni so bili pozvani s strani nekaterih politikov, da en dan bojkotirajo supermarkete, z razlogom, da ne prodajajo romunskih izdelkov. Nasprotno pa je minister za kmetijstvo Florin-Ionut Barmbu dejal, da verjame, da bi takšen bojkot pomenil “stečaj romunskih podjetij za predelavo”, saj 70% izdelkov v trgovinah na drobno v Romuniji proizvajajo romunska podjetja za predelavo hrane.
V Albaniji ni bilo bojkota supermarketov, kljub občasnim pozivom na socialnih omrežjih. Lani je vlada povišala plače javnih uslužbencev, zvišala pokojnine in letos znižala cene električne energije. Povišanje plač in pokojnin ni spremljalo znatno zvišanje cen v supermarketih.
Organiziranega bojkota ni bilo niti v trgovinah v Sloveniji, čeprav so visoke cene hrane osrednje vprašanje v javni razpravi. Po podatkih Statističnega urada so se cene hrane in brezalkoholnih pijač stabilizirale leta 2024 po obdobju zviševanja. Kljub temu so trgovska središča v slovenskih mestih vzdolž meje s Hrvaško zabeležila povečanje obiska kupcev med hrvaškim bojkotom. Potrošniki iz Hrvaške trdijo, da so hrana in čistila v Sloveniji mnogo cenejši. Medtem pa slovenski potrošniki vedno pogosteje odhajajo v sosednjo Italijo po cenejše nakupe. (14/2/2025)