en flag go to the original language article
This article has been translated by Artificial Intelligence (AI). The news agency is not responsible for the content of the translated article. The original was published by dpa.

Bruselj (dpa) – Nemčija in druge države članice Evropske unije bi morale na Dansko zahtevo nuditi pomoč v primeru nasilnega spora glede Grenlandije, je v četrtek povedala tiskovna predstavnica vodje zunanje politike EU Kaja Kallas.

Izjava je prišla po nedokončanih pogovorih med ameriškimi in danskimi uradniki v Washingtonu v sredo.

Grenlandija je del ozemlja Kraljevine Danske, članice Nata, in zato v načelu spada pod klavzulo o medsebojni solidarnosti iz 42(7). člena pogodbe EU, je tiskovna predstavnica povedala za dpa.

Hkrati je poudarila, da vprašanje njene uporabe trenutno ni na mizi, saj se vojaško soočenje z Združenimi državami Amerike šteje za zelo malo verjetno, ker domnevno nihče ne bi izzval najmočnejše vojaške sile na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump želi priključiti to ogromno, z viri bogato otočje Združenim državam Amerike in pravi, da mora ZDA zaradi svojih varnostnih potreb imeti to državo v lasti, saj meni, da jo ogrožata Kitajska in Rusija.

Evropejci želijo prepričati Trumpa, da je Grenlandijo mogoče najbolje zaščititi v okviru Nata.

Po neuspešnih pogovorih v Washingtonu v sredo o reševanju spora glede Grenlandije so države EU, vključno z Nemčijo, napovedale, da bodo na otok poslale enote v podporo Danski. Ruski veleposlanik na Danskem, Vladimir Barbin, je obtožil Nato, da si prizadeva militarizirati Arktiko ob ameriških zahtevah. Dejal je, da Kopenhagen zasleduje konfrontacijski pristop z vključevanjem Nata, kar povzroča porast vojaških napetosti v Arktiki. (15.–16. januar)